Zahodnoafriški državi je po več letih državljanske vojne in nemirov uspel prerobrat v velikem slogu, saj Slonokoščena obala v zadnjih treh letih v povprečju dosega okoli devet odstotkov gospodarske rasti, kar jo uvršča med najbolj vzpenjajoča se gospodarstva ne samo na afriški celini, ampak tudi med drugimi državami na svetu.

Razcvet je obudil spomine na 70. in 80. leta prejšnjega stoletja, ko je na temeljih francoskega kolonialnega gospodarstva država postala največja izvoznica kakava na svetu, ob tem pa predstavljala tudi gonilno silo gospodarstva vse zahodne Afrike. Cvetoče gospodarstvo in stabilnost sta državi prislužili vzdevek "slonokoščeni čudež" s središčem v gospodarski prestolnici Abidjan, ki so ga zaradi njegove odprtosti poimenovali kar "afriški Pariz", in to popolnoma upravičeno, saj je bilo daleč najbolj svetovljansko mesto na območju.

Slonokoščena obala je v tistem času postala magnet za prebivalce iz soseščine, ki so množično prihajali v iskanju zaposlitve in se v novi državi tudi ustalili. Ekonomski migranti niso prihajali samo iz sosednjih držav, kot so Burkina Faso, Gana, Mali, Togo in Benin, ampak so se v državi naselili tudi na primer libanonski in vietnamski priseljenci. Po nekaterih navedbah naj bi bila kar četrtina od več kot 24 milijonov prebivalcev rojena v tujini. Množično priseljevanje je sicer pozneje privedlo do trenj v družbi, ko se je v času gospodarskega nazadovanja in politične nestabilnosti začelo ločevanje na domačine in prišleke.

Po vzponu sledila stagnacija
Padec cen surovin na svetovnih trgih konec 80. let je naznanil konec cvetočega obdobja, in ko je leta 1993 umrl še diktator Félix Houphouët-Boigny, ki je bil na čelu države od razglasitve neodvisnosti leta 1960, se je negotovost poglobila, saj na vidiku ni bilo nobenega pravega naslednika. Razmere so se še zaostrile leta 2002, ko je izbruhnila državljanska vojna med severom in jugom, in nato še po spornih predsedniških volitvah leta 2010, na katerih je zmagal nekdanji premier Alassane Ouattara, vendar predsednik Laurent Gbagbo ni hotel priznati poraza, kar je vodilo do nasilja, v katerem je umrlo tri tisoč ljudi.

S pomočjo francoskih vojakov so podporniki Ouattare, čigar zmago na volitvah je priznavala mednarodna skupnost, novembra leta 2011 prijeli Gbagboja in ga izročili Mednarodnemu kazenskemu sodišču, s čimer je postal prvi voditelj kakšne države pred tem sodiščem, kjer mu sodijo zaradi zločinov proti človečnosti, ki so bili storjeni v času povolilnega nasilja.

Predsednik je tako le lahko postal Outtara, ki je ob prihodu na oblast rojakom obljubil mir in obnovo države. In če štiri leta pozneje gledamo na dosežke, mu je večinoma uspelo izpolniti obljube, s tem pa si je verjetno tudi zagotovil vnovično zmago na predsedniških volitvah, ki bodo potekale prihodnjo nedeljo.

Vlada vabi z olajšavami
Letos oblasti pričakujejo, da bo gospodarska rast dosegla 9,6 odstotka, in čeprav je napoved Mednarodnega denarnega sklada (IMF) malce slabša in znaša 8,4 odstotka, je vse to vseeno za mnoge zagotovilo, da se država premika v pravo smer.

Da je Slonokoščena obala v razcvetu, se najbolje opazi prav v Abidjanu, kjer je napredek viden skoraj na vsakem koraku. Gradi se povsod in nove zgradbe rastejo ena za drugo. Do konca leta naj bi bilo med drugim dokončanih kar nekaj boljših hotelov, ki bodo pomenili še dodatno vabilo tujim poslovnežem pri iskanju priložnosti v državi.

Med novimi hoteli je tudi Radisson Blu Abidjan in njegov snovalec Kome Cesse priznava, da se je za projekt odločil na podlagi zaupanja v dosežke vlade v zadnjih letih in da ne pričakuje, da bi se lahko ob tokratnih volitvah ponovile razmere kot pred petimi leti, čeprav so po njegovih besedah afriški vlagatelji navajeni delovati v napetostih, ki po navadi spremljajo volitve na celini.

A tujih vlagateljev ne privlači samo visoka gospodarska rast, ampak tudi številne ugodnosti, ki jih je vlada ponudila za vlaganja v državi, in med katere spada oprostitev plačevanja davka na dodano vrednost, nižje carinske dajatve in celo obljuba o odškodnini v primeru nemirov.

"Vlaganja, vlaganja, vlaganja"
Da bi postali še privlačnejši za tuje naložbe, je vlada začela ogromno vlagati v dolgo zanemarjeno infrastrukturo. Z novimi cestami in mostovi se je zmanjšala prometna gneča v Abdijanu in skrajšal čas potovanja med mesti po državi. Tukaj so tudi prizadevanja za zagotovitev nemotene oskrbe z električno energijo, saj so v mnogih afriških državah prav vsakodnevni izpadi elektrike ena od glavnih preprek pri razvoju, ki ovirajo nemoteno delovanje tovarn in podjetij. Vlaganja v gradnjo elektrarn naj bi zagotovila še stabilnejše delovanje električnega omrežja, ki je že tako najbolj zanesljivo v zahodni Afriki.

Vlada si želi še okrepiti naložbe v osnovno infrastrukturo, saj meni, da to ni le recept za nadaljevanje gospodarske rasti, temveč tudi eden od načinov izhoda iz revščine za mnoge prebivalce. "Vlaganja, vlaganja, vlaganja," je načrte vlade v pogovoru za Financial Times letos poleti pojasnil minister za proračun Abdourahmane Cisse, ki ob še povedal, da je kar tretjina državnega proračuna namenjena za vlaganja.

In tuja podjetja očitno verjamejo vladi in prepoznavajo njena prizadevanja, saj drugo za drugim odpirajo svoje podružnice v Slonokoščeni obali. Septembra je temeljni kamen za novo pivovarno postavil nizozemski pivovarski velikan Heineken, prihaja francoski trgovec Carrefour, ki že za ta mesec načrtuje odprtje velikega nakupovalnega središča v Abidjanu, svojega prvega v zahodni Afriki, tukaj je še francoska trgovska veriga FNAC, ki je specializirana za prodajo elektronike, s čimer močno računa na povečevanje srednjega razreda v državi, kjer povprečni letni dohodek presega 2.600 evrov.

"Ko vidiš, da velike svetovne znamke prihajajo v našo državo, potem so prepričane, da bo to trajalo," je dejal prvi mož nadzornega sveta agencije za vlaganja Emmanuel Esmel Essis, ki letos pričakuje za milijardo dolarjev zasebnih naložb, kar je dvakrat toliko kot leta 2014.

Napredek za vse
Kljub navdušujočim gospodarskim kazalnikom pa razcvet vseeno ni dosegel številnih prebivalcev, ki se še vedno preživljajo iz dneva v dan in se ne morejo izkopati iz revščine, treba se je odpraviti samo malce ven iz središča Abidjana, da lahko vidiš drugačen obraz države. Opazovalci razmer opozarjajo, da so učinki visoke gospodarske rasti še vedno neenakopravno porazdeljeni in posebej skrb vzbujajoča je visoka brezposelnost med mladimi, tudi tistimi z univerzitetno izobrazbo. Tudi nekateri drugi kazalniki so nedvomno razlog za skrb, tako tudi umrljivost med materami, ki je na ravni veliko revnejših držav, kot sta Gvineja in Niger.

Vse to analitiki pripisujejo temu, da gre še vedno za državo, ki se je pred kratkim izvila iz vojne in bo zato treba še nekaj časa, da bo napredek dosegel vse sloje prebivalstva. Pri tem Ouattari svetujejo, da ob zmagi na volitvah in osvojitvi novega mandata v naslednjih petih letih prizadevanja usmeri v zagotovitev socialne varnosti za vse državljane, kar mu ob trenutnih gospodarskih gibanjih ne bi smelo biti težko, saj ima na voljo dovolj sredstev.