Haaško tožilstvo ga v sedmih točkah obtožnice bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Prepričano je, da bi lahko general storil več za preprečitev omenjenih dejanj, storjenih med operacijami Medaški žep leta 1993 in Blisk ter Nevihta leta 1995, ko je Hrvaška ponovno prevzela nadzor nad svojim ozemljem, ki so ga zavzeli Srbi.
"Vedel je, da bodo vojaki pod njegovim poveljstvom zagrešili poboje krajinskih Srbov. Takrat ni sprejel nujnih in razumnih ukrepov, ki bi takšna dejanja preprečila, ali kaznoval krivcev," mu očita obtožnica. Poleg tega naj bi s srbskimi ujetniki ravnal nehumano, jih poniževal in jim uničeval lastnino.
Že v nedeljo je zanikanje krivde napovedal Gotovinov odvetnik Marin Ivanović. V obtožnici mu pripisujejo tudi odgovornost za požige in ropanja srbskih vasi, svoje svoje podrejene pa naj bi celo spodbujal k nasilnim dejanjem.
Gotovina je nekdanji vojak francoske Tujske legije, ki se je kalil v operacijah v Afriki in Latinski Ameriki. Analitiki menijo, da prijetje 50-letnega Gotovine ni bilo naključno, saj je malo verjetno, da bi se tako izkušen vojak pustil ujeti tako zlahka, njegova podoba pa tudi kaže, da svojega obraza niti ni poskušal spremeniti, da bi bil težje prepoznaven.
Hrvaška ministrica za pravosodje Vesna Škare Ožbolt je dejala, da bo Ante Gotovina dobil vso pravno in logistično pomoč Zagreba. Hrvaška vlada bo pred haaškim sodiščem poskušala tudi doseči status tretje strani v sporu. S tem se bo vključila v sodni proces proti Gotovini v tistih delih, kjer bo beseda o značaju vojne na Hrvaškem, še posebej glede načrtovanega etničnega čiščenja.
Veterani hrvaške vojne od vlade zahtevajo, naj z vsemi sredstvi izpodbija navedbe v Gotovinovi obtožnici. Zagreb je Haagu pripravljen ponuditi tudi jamstvo, da bi se Gotovina lahko branil s prostosti. Njegovo premoženje je odmrznjeno.
Razburjena javnost
Njegovo prijetje je na Hrvaškem močno razburilo javnost, saj je ta generala sprejela za narodnega junaka. Tako so pripravili številne shode v njegovo podporo, največji pa je bil v nedeljo v Splitu, ki se ga je udeležilo do 70.000 ljudi. Zbrani so izrazili podporo generalu, od vlade pa so zahtevali, naj mu pomaga pri pripravi obrambe.
Težave zaradi bega
Beg Gotovine je Hrvatom prinašal tudi težave. Tako se je morala vlada marca letos sprijazniti z negativno oceno glavne haaške tožilke Carle Del Ponte, ki je menila, da Zagreb ne sodeluje s sodiščem, kar je bil pogoj za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v Evropski uniji. Oktobra je bila njena ocena pozitivna in Hrvaška je lahko skupaj s Turčijo začela pogajanja z Brusljem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje