Okoli 250.000 priseljenskih otrok bo dobilo grško državljanstvo, a hkrati bo moralo na tisoče nezkonitih priseljencev zapustiti državo.

Organizacije za človekove pravice so bile kritične do tega, kako se grške oblasti lotevajo vprašanja nezakonitih priseljencev. Ti v velikem številu prihajajo v državo, kjer jih čakajo nemogoče razmere v azilnih centrih in pogosto so tarča napadov desničarskih skrajnežev.

Nova vlada socialistov se je zdaj odločila, da bo ubrala drugačno politiko od konservativnih predhodnikov. "Neracionalno je, da otrok, ki je rojen in izobražen tukaj, ne more dobiti grškega državljanstva," je dejal namestnik ministra za zaščito državljanov Spyros Vougias.

Kaj bo s starši?
Vougias je napovedal podelitev 250.000 državljanstev otrokom in pojasnil, da pri tem ne bo pomembno, ali so starši zakoniti ali nezakoniti priseljenci. Važno bo le, da so se rodili v Grčiji oz. da so v državo prišli zelo zgodaj v otroštvu in tukaj dokončali osnovno šolo.

Za zdaj Vougias ni mogel napovedati, ali bodo tudi starši upravičeni do državljanstva, saj vlada še preučuje to vprašanje. Bodo pa oblasti nazaj v domovino poslale na tisoče nezakonitih priseljencev - dali jim bodo denar in mesec dni časa, da zapustijo državo, razen če niso česa obtoženi.

Med vladne ukrepe sodi tudi začasno zaprtje nastanitvenega centra za priseljence na otoku Lesbos, kjer je med oktobrskim obiskom Vougais tamkajšnje razmere opisal kot Dantejev pekel. Novi center bodo odprli spomladi prihodnje leto, za boljše razmere pa bodo poskrbeli tudi v preostalih centrih po državi.

Grki nenaklonjeni priseljencem
V prvi polovici letošnjega leta se je na pot prek Egejskega morja do Grčije podalo 14.000 nezakonitih priseljencev, kar je skoraj dvakrat toliko kot v leta 2008. V Sredozemlju v zadnjem časi nadzor izvajata Italija in Španija, zaradi česar se iskalci boljšega življenja v Evropi odločajo za alternativne poti.

Socialistična vlada je pred zmago na predčasnih volitvah v začetku oktobra obljubljala drugačen pristop do priseljencev, vendar se bo morala pri uveljavljanju nove politike spoprijeti z nezadovoljnimi prebivalci, ki menijo, da država, ki se je znašla v težkih gospodarskih razmerah, ne more sprejeti več priseljencev.

Grčija je imela v preteklosti najbolj tog režim za prosilce za azil, na kar kažejo tudi številke. Od 20.000 prosilcev, kolikor jih je leta 2008 oddalo prošnjo za azil, so ugodili le 379. Za to so po besedah Vougiasa krivi predvsem neizkušeni grški policisti na mejah, ki niso znali preveriti upravičenosti prošenj. Po novem jih bodo zamenjali strokovnjaki za te zadeve.