"Določili smo otoke, ki imajo primeren teren ter razvito infrastrukturo, so blizu celini in hkrati ne pomenijo grožnje nacionalni varnosti," je dejal direktor za stanovanja pri grškem razvojnem skladu Andreas Taprancis. "Trenutna zakonodaja niti ne dovoljuje, da bi svoje ozemlje prodajali, sicer pa si tega niti ne želimo," je dodal.

Na seznamu so tako otočki s površino okoli 500.000 kvadratnih metrov kot nekajkrat večji, številni izmed njih pa bi se z vlaganji lahko razvili v turistične kraje. Njihovih imen še niso razkrili. V najem jih bo mogoče vzeti za obdobje od 30 do 50 let.

Nekateri otoki so v zasebni lasti
Sklad je podrobneje proučil 562 izmed okoli 6.000 grških otokov. Nekateri izmed njih že imajo zasebne lastnike, kot je na primer otok Skorpios, ki je v lasti dedinje ladjarskega mogotca Aristotela Onassisa, Athine, drugih pa država zaradi posebnih interesov ne da izpod svojega nadzora. Taka sta na primer otoka Fleves, ki leži v bližini turistično razvite obale Vouliagmeni, in trije otočki v bližini Krfa.

Prodajanje zemlje je v Grčiji izredno občutljiva politična tema. Leta 1996 sta se Grčija in Turčija skoraj zapletli v vojno zaradi spora, v čigavi lasti je nenaseljeni otoček Imia.