Da bodo zgradili zid, je znova potrdil grški minister za priseljevanje Christos Papoutsis, ki je to možnost prvič omenil v soboto. Pojasnil je, da naj bi bila meja na območju Orestiada na severovzhodu Grčije podobna tisti, ki so jo na meji z Mehiko postavile ZDA, saj naj bi tam postavili kamere, radarski nadzor in stalne patrulje. Postavili naj bi jo na tistih 12 kilometrih meje, ki jo skuša prestopiti največ nezakonitih priseljencev, grška vlada pa naj bi tako zaščitila pravice svojih državljanov in pravice tistih, ki v državi živijo zakonito.

"Grška družba je dosegla skrajno mejo sprejemanja nezakonitih priseljencev. Ne zmoremo več," je že v soboto povedal minister Papoutsis. "Sodelovanje z drugimi državami Unije poteka dobro in nam ne dela težav. Zdaj pa potrebujemo še ograjo, ki bo preprečila vstop v našo državo," je še dodal Papoutsis.

Grško-turško mejo skuša vsak dan prečkati več kot 200 nezakonitih priseljencev. Lani naj bi jih tako v Grčijo prišlo 128.000, več kot 40.000 pa jih je v državo vstopilo prav na delu, kjer naj bi postavili mejo. Gre za več kot 350-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti, saj kar 80 odstotkov nezakonitih priseljencev v Unijo vstopi prav prek Grčije.

Unija nasprotuje grškim načrtom
Evropski komisiji, ki je Atenam za učinkovitejši nadzor zunanje meje Unije že pred časom odobrila tudi pomoč, njihovi načrti za postavitev meje niso všeč. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Michele Cercone je dejal, da so zidovi in mreže zgolj kratkoročni ukrepi, ki pa ne omogočajo strukturnih rešitev za boj proti nezakonitemu priseljevanju.

Poleg nasprotovanja Evropske unije je grška vlada naletela tudi na neodobravanje opozicijske komunistične stranke, ki trdi, da je postavitev zidu "nehumana in neučinkovita".

Grčiji že pomagajo strokovnjaki Frontexa
Grčija je oktobra postala prva članica Evropske unije, ki je uradno zaprosila za pomoč Evropsko agencijo za nadzor zunanjih meja Frontex. Od novembra naprej tako Grčiji pri nadzoru meje s Turčijo pomaga približno 200 Frontexovih strokovnjakov, ki pravijo, da jim je število nezakonitih prestopov meje že uspelo zmanjšati za 44 odstotkov, po njihovem mnenju pa je glavna težava predvsem slabo komuniciranje med grškimi in turškimi pristojnimi oblastmi.

RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Meta Dragolič poroča, da namerava Bruselj Grčiji v prihodnjih šestih mesecih pomagati tudi s skoraj deset milijoni evrov, ki naj bi bili namenjeni predvsem ureditvi razmer v centrih, kamor nameščajo nezakonite priseljence.

Nehumane razmere v centrih za priseljence
Na azil v Grčiji trenutno čaka približno 50.000 ljudi, predvsem z vojnih območij, Atene pa so se zaradi nehumanih razmer znašle pod plazom kritik organizacij za zaščito človekovih pravic, poleg tega pa oblikujejo tudi posebne službe, ki bodo obravnavale prošnje za azil, ter skrbele za sprejem in deportacijo prebežnikov.