To mejo namreč vsakodnevno oblegajo obupanci, ki iščejo boljše življenje znotraj Evropske unije. "Grška družba je dosegla skrajno mejo sprejemanja nezakonitih priseljencev. Ne zmoremo več," je dejal minister za varovanje državljanov Christos Papoutsis, ki je prvi javno izrazil to idejo.

Prek grško-turške meje se skušajo brez dokumentov mimo carinskega nadzora prebiti predvsem državljani Afganistana, Alžirije, Iraka, Pakistana in Somalije, vsak dan pa naj bi to uspelo okoli 200 ljudem.

Pomoč EU-ja ne zaleže
Grčija je že oktobra postala prva članica Evropske unije, ki je uradno zaprosila za pomoč agencijo za nadzor meja EU-ja, imenovano Frontex, ki je bila ustanovljena leta 2007. Mesec dni pozneje je na njeno ozemlje prišlo 200 predstavnikov Frontexa, ki so pomagali, da se je število nezakonitih priseljencev na dnevni ravni znižalo z 250 na 140.

"Sodelovanje z drugimi državami Unije poteka dobro in nam ne dela težav. Zdaj pa potrebujemo še ograjo, ki bo preprečila vstop v našo državo," je odločen Papoutsis, ki je dejal, da ima v mislih pregrado, kot je postavljena na meji med ZDA in Mehiko.

Grčija - "globoko grlo"
Prek Grčije v schengensko območje, znotraj katerega državnih meja ni več, pride kar okoli 80 odstotkov vseh nezakonitih priseljencev, številni pa se seveda ustalijo prav na njenem ozemlju. V Grčiji naj bi tako po podatkih ministrstva brez dovoljenja in uradnih papirjev živelo 300.000 ljudi.

Tisti, ki jih ujamejo pri nezakonitem prečkanju meje, morajo v prostore za pripor, ki pa pokajo po šivih, za kar si je Grčija nakopala tudi opozorilo človekoljubnih organizacij.