Venizelos je bil zadnji od vodij treh strank, ki so po nedeljskih volitvah skušali sestaviti vladno koalicijo.

Najprej je poskušal vodja prvouvrščene konservativne stranke Nova demokracija Antonis Samaras, za njim pa še vodja drugouvrščene levičarske koalicije Siriza Aleksis Cipras. Vodja socialističnega Pasoka je mandat dobil v četrtek in ga bo vrnil v soboto.

"Trenutek resnice je tukaj. Predsednika republike Karolosa Papuljasa bom v soboto popoldne seznanil in upam, da bo na tem sestanku vsaka stranka prevzela odgovornost," je dejal Venizelos po neuspešnih pogovorih o oblikovanju vlade.

Papuljas naj bi poskušal stranke pregovoriti v oblikovanje vlade narodne rešitve, vendar je zaradi prevelikih razlik med njimi to skoraj misija nemogoče.

Vodja Pasoka je prizadevanja opustil po sestanku z vodjo Sirize Ciprasom, ki je odločen nasprotnik ostrih varčevalnih ukrepov, ki so jih Atene sprejele za obsežno mednarodno finančno pomoč, s katero so državo rešili pred bankrotom.

Cipras je že večkrat jasno povedal, da ne bodo sodelovali v nobeni vladi, ki bi še naprej izpolnjevala pogoje dogovora o mednarodni pomoči.

"Levičarska koalicija ni zavrnila tega predloga, ampak grško ljudstvo, ki je to storilo s svojimi glasovi v nedeljo," je dejal 37-letni Cipras.

Varčevalne pogoje podpirata nekoč vodilni grški stranki Nova demokracija in Pasok, ki pa sta na volitvah osvojili manj kot polovico sedežev v parlamentu in s tem izgubili možnost, da lahko sami oblikovali vlado. Ostale manjše stranke tako Siriza nasprotujejo varčevalnim ukrepom.

Čas se izteka
Grčija bi morala novo vlado sestaviti do 17. maja in v nasprotnem primeru čez mesec dni sledijo nove volitve, za katere kaže, da bodo prinesle novega zmagovalca.

Glede na prvo javnomnenjsko anketo po volitvah ima med strankami največ podpore Siriza, ki bi jo volilo 23,8 odstotka vprašanih, potem ko jo je na nedeljskih volitvah podprlo 16,8 odstotka volivcev.

Zdaj prvouvrščena Nova demokracija bi na novih volitvah osvojila 17,4 odstotka glasov, Pasok pa bi prejel 10,8 odstotka glasov.

Večina Grkov si še vedno želi ostati v območju skupne evropske valute, kar je tudi stališče vodje Sirize, ki pa je prepričan, da za ohranitev evra ni treba izvajati "barbarskih" varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo Evropska unija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.