Potem ko je grški predsednik Karolos Papuljas podelil mandatarstvo Antonisu Samarasu, predsedniku konservativne stranke Nova demokracija, ki je na nedeljskih volitvah zmagala z 18,85 odstotka glasov volivcev, je imel ta za sestavo nove vladne koalicije tri dni časa, a je po le nekaj urah sporočil, da mu to ni uspelo.

"Naredili smo vse v naši moči. Vlado je bilo nemogoče oblikovati. Vrnil sem mandat," je sporočil Samaras, ki se je s Pasokom po volitvah zavzel za spremembo dogovora z mednarodnimi posojilodajalci o programu pomoči Grčiji. Hkrati je napovedal oblikovanje vlade, ki bi državo obdržala v območju evra.

Pravica do oblikovanja vlade sedaj pripada vodji drugouvrščene levičarske stranke Siriza Aleksisa Ciprasu, ki je, še preden je Samaras vrnil mandatarstvo napovedal, da bo poskušala oblikovati lastno koalicijo. "Ne more biti vladne rešitve naroda. Podpis sporazuma za mednarodno posojilo ni rešitev, ampak tragedija," je dejal Cipras. Napovedal je, "da bodo poskusili izčrpati vse možnosti, da dosežejo sporazum, in sicer najprej z levico".

Nove volitve že v mesecu dni?
Oblikovanje vlade bo po mnenju opazovalcev težek proces, ki bi lahko vodil v politično krizo in nove predčasne volitve. Grški politolog Dimitrij Sotiropulos je dejal, da tokratne volitve ne bodo prinesle stabilne večine v grškem parlamentu in da se Grčiji obetajo predčasne volitve v mesecu dni. Novi demokraciji in Pasoku bo po njegovih napovedih morda uspelo sestaviti vlado, ki pa ne bo dolgo obstala.

Doslej največji stranki izgubili levji del podpore
Nova demokracija je pred volitvami s socialistično stranko Pasok sestavljala vladajočo koalicijo in je sprejela ostre varčevalne ukrepe v zameno za mednarodno pomoč. Volivci, ki se z varčevanjem ne strinjajo, so se na nedeljskih volitvah strankama maščevali in jima skupaj namenili 32,4 odstotka glasov, medtem ko sta jih leta 2009 zbrali 77,4 odstotka.

Stranke, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom, je podprlo okoli 50 odstotkov volivcev. Mednarodni pomoči in varčevalnim ukrepom nasprotuje tudi stranka Siriza, ki se je uvrstila na drugo mesto s 16,6 odstotka glasov.

Zaradi močnega padca podpore grškim strankam, ki so se zavezale varčevanju, so posebej zaskrbljeni v Bruslju in Berlinu, saj se utegnejo okrepiti ugibanja o morebitnem bankrotu močno zadolžene države ali njenem odhodu iz evroobmočja, kar bi lahko destabiliziralo tudi gospodarstva drugih držav z evrom.

Berlin: Grčija mora nadaljevati dogovorjeni program
Nemška kanclerka Angela Merkel je novi grški vladi, kakršna koli že bo, zato sporočila, da mora nadaljevati implementacijo varčevalnih ukrepov in strukturnih reform, ki so jih Atene sprejele v zameno za pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Napovedala je, da bo Nemčija sodelovala s katero koli demokratično izvoljeno grško vlado. "Najpomembneje pa je, da bo Grčija nadaljevala izvajanje dogovorjenih programov," je poudarila.

Podobno poudarjajo tudi v Bruslju. Evropska komisija upa in pričakuje, da bo prihodnja grška vlada, kakršna koli že bo, spoštovala vse zaveze, ki jih je doslej sprejela Grčija v okviru programa pomoči, saj je to v interesu stabilnega grškega gospodarstva in grškega naroda, je povedala tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen.

V odzivu na ugibanja o članstvu Grčije v evroobmočju je ponovila stališče, da je komisija prepričana, da je mesto Grčije v območju evra. V komisiji sicer za zdaj niso želeli odgovoriti, ali bodo tudi od nove grške vlade zahtevali pisno zagotovilo, da bo spoštovala sprejete zaveze, kot so zahtevali v preteklosti.

Grški premier v odhajanju Lucas Papadimos je opozoril, da država potrebuje stabilnost za dokončanje strukturnih reform v zaradi krize prizadetem gospodarstvu. V nasprotnem primeru bi leta žrtvovanja zapravili za nič, je poudaril.

"Skrajne skupine imajo največ privržencev na družbenem dnu"
Preboj v grški parlament pa je prvič uspel skrajni desnici. Uspeh neonacistične stranke Zlata zora je še en znak rasti desničarskega ekstremizma v Evropi in nezadovoljstva Grkov z dozdajšnjimi največjimi strankami.

"Skrajne skupine imajo največ privržencev na družbenem robu. Neonacistična stranka Zlata zora, ki ustrahuje in preganja priseljence, ima od šest do osem odstotkov glasov volivcev. To je budnica za Evropo, da mora v svoji politiki upoštevati razmere in posledice varčevalnih ukrepov," meni nemški profesor Hajo Funke, strokovnjak za skrajnodesničarski ekstremizem.