V razvitih državah, še posebej v Evropi, ni pričakovati, da se bo zaposlenost vrnila na raven pred letom 2008, ko se je začela gospodarska kriza, vsaj še do leta 2016, to je dve leti pozneje, kot so sprva predvidevali.

Upočasnjena svetovna gospodarska rast in vstopanje vse več ljudi na trg dela bosta samo poslabšala razmere, piše v poročilu Mednarodne organizacije dela (ILO), posebne organizacije ZN-a s 183 državami članicami.

Ob koncu lanskega leta je bilo po podatkih ILO-ja na svetu 196 milijonov brezposelnih, ta številka pa naj bi se letos povečala na 202 milijona.

"Varčevanje ni ustvarilo več gospodarske rasti," je pojasnil direktor ILO-ja Raymond Torres in dodal, da tudi slabo zasnovane reforme trga dela kratkoročno ne delujejo. Ravno nasprotno, te reforme v kriznih razmerah vodijo k uničevanju delovnih mest in do zelo malo novih kratkotrajnih zaposlitev, še dejal vodilni avtor poročila ILO-ja.

Mladi brez dela - recept za socialne nemire
Poročilo ugotavlja, da so dolgotrajni brezposelni demoralizirani, saj je v razvitih državah 40 odstotkov ljudi v starosti od 25 do 29 leta brez dela že več kot leto dni.

Brezposelnost med mladimi ni problem samo razvitih držav, ampak tudi delov Afrike in Bližnjega vzhoda, kar pomeni potencialno nevarnost za socialne nemire.

Trg dela za mlade se je poslabšal v zadnje pol leta, še posebej v evropskih državah, opozarja Torres. V več kot dveh tretjinah evropskih držav je v zadnjem letu občutno narasla brezposelnost med mladimi.

"Ozka usmerjenost mnogih držav na evrskem območju v fiskalno disciplino poglablja krizo z zaposlitvami in bi lahko vodila do nove recesije v Evropi," je še povedal direktor ILO-ja.

Po njegovih besedah je jasno, da mešanica varčevalnih ukrepov s slabo zasnovanimi reformami trga dela predstavlja resnični vzrok za poslabšanje razmer v Evropi in se korak za korakom širi v druge dele sveta.

Le šesterica pozitivno
Samo v šestih razvitih državah je od leta 2007 zrasla stopnja zaposlitve - v Avstriji, Nemčiji, Izraelu, Luksemburgu, na Malti in na Poljskem.

ILO v Evropski uniji predlaga boljšo izrabo evropskih strukturnih skladov kot tudi zvišanje minimalne plače v evropskih državah za brzdanje recesije v Evropi.

"Pri ILO-ju se zavedamo, da fiskalni primanjkljaji ne morejo dolgo ostati visoki. Pomembno je imeti srednjeročno strategijo fiskalne konsolidacije. Toda to je vprašanje tempa in vsebine fiskalne konsolidacije. Tempo mora biti realističen," na koncu dodaja Torres.