Grška vlada pod vodstvom konservativnega premierja Samarasa je leta 2013 v okviru varčevalnih ukrepov in zahtev po krčenju javnega sektorja bliskovito ukinila javno radiotelevizijo ERT in odpustila približno 2600 zaposlenih.

"Novinarji že več let poročajo o nepravilnostih in škandalih, ki so se tam dogajali, a nihče ni ukrepal. Zdaj smo končno ukrepali," je junija 2013 sporočil tiskovni predstavnik grške vlade Simos Kedikoglu.

11 mesecev pozneje je vlada ustanovila nov, finančno in kadrovsko prečiščen medij NERIT. Zaposlitev tam je dobilo nekaj sto ljudi, večinoma tistih blizu grškim političnim in gospodarskim elitam. NERIT je bil predstavljen kot vitkejši javni servis, ki pa po mnenju medijskih strokovnjakov ni odpravljal ključnih pomanjkljivosti ERT-ja – klientelizma in netransparentnosti.

Obenem ni izpolnjeval poslanstva javnega medija. "Zelo smo zaskrbljeni, saj kaže, da uredniki niso neodvisni. Poleg tega NERIT trenutno ne ponuja storitev vsem državljanom Grčije," je decembra 2014 sporočila Yuk Lan Wong iz Evropskega združenja novinarjev.

Sorodna novica "Novi zakon, ki nam jemlje sredstva, pomeni konec za RTV Slovenija"

A prišla je nova, leva vlada Aleksisa Ciprasa in natanko dve leti po ukinitvi ERT znova zagnala, zaposlitev pa ponudila vsem nekdanjim zaposlenim. "Ne bomo zaposlili novih ljudi. Tisti, ki so jim nasilno odvzeli delo na dan, ko so ukinili ERT, se bodo vrnili na svoja delovna mesta," je junija 2015 dejal generalni direktor ERT-ja Lambis Tagmataris.

Letna naročnina 36 evrov
Leta 2015 je bilo tako v grškem javnem mediju 2267 zaposlenih. Po ugotovitvah novinarjev ob vrnitvi pa je v stavbi manjkal del tehnične opreme, prav tako je država ostala praktično brez dokumentacije v tem dvoletnem obdobju.

ERT se sicer 95-odstotno financira iz naročnine, ki znaša 36 evrov letno. Proračun tega medija, ki ima v lasti tudi oddajnike, pa je bil po podatkih iz leta 2017 za 70 milijonov evrov višji od proračuna slovenske radiotelevizije.