Grška konservativna stranka Nova demokracija je glede na delne izide parlamentarnih volitve premagala levičarsko Sirizo in bo lahko skupaj s socialisti iz Pasoka oblikovala novo vlado.

Ker zmagovalcu volitev glede na grško zakonodajo avtomatsko pripada 50 poslanskih sedežev, bo imela Nova demokracija v parlamentu 127 poslancev.

Socialistična stranka Pasok je osvojila okoli 12 odstotkov glasov, kar prinese 33 poslancev, to pa pomeni, da bi imeli s konservativci skupaj s socialisti več kot 150 poslancev v parlamentu in s tem večino za oblikovanje vlade.

Manjše stranke so se tokrat odrezale veliko slabše kot 6. maja. Desno populistična stranka Neodvisnih Grkov (Anel) je po podatkih vzporednih volitev prejela od 6 do 7,5 odstotka glasov, podoben izid se obeta neonacistični Zlati zori. Ta se je v parlament prebila prvič v skoraj 40 letih.

Levičarski Demokratični levici (Dimar) se pripisuje od 5,5 do 6,5 odstotka podpore, komunistom (KKE) pa od pet do šest odstotkov.

Grki so se na drugih volitvah v že šestih mesecih odločali o svoji usodi: ali naj sprejmejo strogo zategovanje pasu, ki ga od njih zahteva EU v zameno za milijardno pomoč, ali pa naj krenejo po svoji poti reševanja hude dolžniške krize.

Samaras je na zaključnem zborovanju v Atenah opozoril, da se Grki odločajo med tem, ali bodo ohranili evro ali pa se bodo vrnili na drahmo, medtem ko Cipras želi, da bi Grčija evro ohranila, vendar pa nasprotujejo pogojevanju mednarodne pomoči s strogimi varčevalnimi ukrepi.

Oba sta sicer napovedala nova pogajanja z Evropsko unijo, ki naj bi v preteklih dneh pospešeno pripravljala krizne scenarije za izhod Grčije iz evrske skupine. Gospodarske razmere v Grčiji so sicer tako zaostrene, da ima Grčija po zagotovilih finančnega ministrstva denarja le še za julijske plače in pokojnine.

Brez večine ni vlade
Kot je znano, na parlamentarnih volitvah 6. maja nobena politična stranka ni dobila absolutne večine in nobeni stranki ni uspelo sestaviti vlade. Težavna pogajanja napovedujejo tudi tokrat, saj verjetno nobena izmed 30 strank, ki sodelujejo v volilni tekmi za 300-članski parlament, ne bo dobila absolutne večine.

V skladu z grško zakonodajo predsednik države po volitvah mandat za sestavo vlade podeli vodji najmočnejše stranke. Če temu ne uspe oblikovati koalicije, gre mandat vodji druge največje stranke, nato pa še tretji stranki. Vsak izmed njih ima le tri dni časa. Če so vsi neuspešni, sledijo pogovori predsednikov strank pri predsedniku države, in če tudi ti niso uspešni, sledijo v 30 dneh nove volitve.