Kljub množičnim protestom in razkolu v vladajoči socialistični stranki si bo skušal grški premier George Papandreu s preoblikovano vlado zagotoviti podporo za boleče gospodarske reforme, ki bi obubožano državo rešile pred bankrotom.

Papandreu je nameraval vladni kabinet prevetriti že v četrtek, a je odločitev prestavil na petek, kar so nekateri razumeli kot znak, da ima težave pri iskanju primernega človeka za novega finančnega ministra, potem ko se je moral odpovedati dosedanjemu ministru Georgeju Papakonstantinuju, ki je pripravil program varčevalnih ukrepov. Ti so ključni pogoj za pridobitev tuje finančne pomoči, po drugi strani pa so sprožili ogorčenje javnosti in med drugim tudi nasilne proteste.

Potem ko je Papakonstantinuja imenoval za novega ministra za okolje, je vodenje finančnega ministrstva prepustil dosedanjemu obrambnemu ministru Venizelosu. Novi zunanji minister je postal eden vodilnih članov vladajoče stranke PASOK Stavros Lambrinidis.

Poznavalci menijo, da se tudi, če bo vlada dobila zaupnico v parlamentu in sprejela nove reforme, možnosti za obvladanje obsežnega javnega dolga za 340 milijard evrov zmanjšujejo. "Če se bodo politične in družbene težave še poglobile, bodo trgi začeli pritiskati za hitrejšo rešitev krize," so zapisali pri svetovalni hiši Capital Economics in dodali, da tudi zmanjšanje pritiska in dogovor o ukrepih ne bosta prinesla odločilne rešitve za temeljne gospodarske in fiskalne težave v Grčiji.

Da bi vsaj malce pomirili trg, je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn v četrtek izrazil pričakovanje, da bosta Evropska unija in Mednarodni denarni sklad (IMF) v začetku julija sprostila nov sveženj finančne pomoči za 12 milijard, ki bi Grčijo še obdržal nad gladino.

Merklova in Sarkozy rešujeta svoje upnike
V Berlinu bo tradicionalno srečanje nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki se bosta skušala dogovoriti o rešitvi za grško krizo. Nemške in francoske banke so najbolj izpostavljene grškemu dolgu in po poročanju BBC-ja imajo kar 55 odstotkov vse evropske izpostavljenosti.

Nemčija se zavzema, da bi morali pri novem svežnju pomoči zasebni upniki odigrati pomembno vlogo in prevzeti del stroškov ter podaljšati ročnost obstoječih obveznic. Francija se po drugi strani zavzema za "dunajsko pobudo", s katero bi banke prostovoljno zamenjale dolžniške instrumente, ki jim kmalu poteče ročnost, za nove z daljšo ročnostjo.

Pariz skuša s svojim predlogom reševati veliko izpostavljenostjo Francije grškemu dolgu, medtem ko si mora po drugi strani Merklova zagotoviti parlamentarno podporo pred odobritvijo kakršne koli nove pomoči, o kateri bi se dogovoril EU.

Kitajsko skrbijo njene rezerve
V četrtek se je oglasila tudi Kitajska in namestnik premierja Fu Džing je dejal, da je ključnega pomena, da Evropa reši svojo zadolženost. Kitajska centralna banka je v začetku tedna sporočila, da bi se lahko evropska dolžniška kriza razširila in še okrepila.

Za Kitajsko je reševanje dolžniške krize na stari celini pomembno, saj ima v evrih naloženih okoli 25 odstotkov svojih rezerv v tuji valuti, ki so največje na svetu in znašajo več kot tri tisoč milijard dolarjev.