Tako je v poslanskem vprašanju Jožef Jerovšek naslovil ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in ga ob tem vprašal, "kako bo, ob morebitnem sprejemu zapornikov, zagotovljena varnost Republike Slovenije ter njenih državljank in državljanov?" ter, "kako MZZ opravičuje vlaganje velikih sredstev v ta projekt ob tem, da je zaradi kršenja obrambnega proračuna ogrožena izvedba misije in delovanje Slovenske vojske?"

Skupno izjavo o zaprtju Guantanama in prihodnjem sodelovanju v boju proti terorizmu, temelječem na skupnih vrednotah, mednarodnem pravu in spoštovanju vladavine prava in človekovih pravic, sta EU in ZDA sprejeli 15. junija 2009. Že 4. junija 2009 pa so v sklepih Sveta EU-ja odločitev o sprejemu izrazile tudi vse članice EU-ja in schengenskega prostora, tudi Slovenija. Čeprav so nekatere države članice (Velika Britanija, Francija, Irska, Italija, Portugalska in Španija) že potrdile, da bodo sprejele določeno število nekdanjih zapornikov, se Slovenija očitno še ni odločila, "saj je treba preučiti vse pravne, varnostne ter zunanje politične vidike oziroma izdelati celovito oceno vplivov na nacionalno varnost," je pisalo v pisnem odgovoru MZZ-ja poslancu Jerovšku.

ZDA prosile za pomoč tudi Slovenijo
Odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je prvi dan po prevzemu položaja podpisal izvršilne ukaze za zaprtje Centra za pridržanje Guantanamo Bay na Kubi v enem letu, za pregled vseh primerov v Guantanamu, za prepoved skrivnih zasliševalskih programov Cie ter za celovit pregled prihodnjega ravnanja z osumljenimi terorističnih dejanj, je pozdravila tudi Slovenija.

"ZDA so tudi Slovenijo, tako kot druge države članice EU-ja, zaprosile za razmislek o možnosti sprejema kakšnega od nekdanjih pripornikov iz Guantanama, ki niso več osumljeni terorističnih dejanj, in ki se zaradi utemeljenih razlogov ne morejo vrniti v domovino. V primeru sprejema zapornikov, so ZDA pripravljene posredovati vse razpoložljive informacije, kot tudi finančna sredstva k stroškom, ki bi nastali ob morebitni pozitivni odločitvi."

V odgovoru MZZ-ja so še napisali, da gre pri dogovoru med ZDA in članicami EU-ja za simbolni pomen transatlantskega sodelovanja kot tudi za "izredno pomemben vidik spoštovanja mednarodnega prava in človekovih pravic".

Najmlajši Guantanamovec doma
Pred dnevi se je tako domov vrnil najmlajši Guantamovec Mohamed Džavad, ki ga je afganistanska policija predala Američanom leta 2002, ko je bil star 12 let. V Kabulu je zdaj 19-letnega mladeniča sprejel sam predsednik države Hamid Karzaj.

Republikanci ostro zoper Obamov predlog
Zaprtju Guantanama pa medtem ostro nasprotujejo ameriški republikanci. Administracija Baracka Obame namreč ne namerava dobesedno zapreti taborišča Guantanamo, temveč ga bo le "preselila" na ameriška tla, govorilo se je o zveznih državah Misuri in Kansas.

Republikanci pa medtem ameriško javnost ustrahujejo, da se bo s preselitvijo svetovnih teroristov na "domača tla" povečala nevarnost terorističnih napadov. Hkrati pa od Obamove administracije zahtevajo natančen načrt, kakšni bodo zapori in kako nameravajo selitev izvesti.

V javnosti se je pojavila tudi informacija, da nekaterim najnevarnejšim osumljencem, ki bi jih morali zaradi mučenja ali pomanjkanja dokazov oprostiti, sploh ne bodo sodili, temveč jih bodo imeli zaprte za nedoločen čas, najverjetneje do smrti. To pa lahko pomeni le eno, in sicer, da se nova adminitsracija ZDA ne bo bistveno razlikovala od prejšnje, republikanske, ki je odprla taborišče na Kubi, da bi se izognila pristojnosti ameriških sodišč.