Džavada, ki je bil med prijetjem star le 12 let, je v Kabulu sprejel predsednik Hamid Karzaj. Ameriška vojska naj bi mu ob prijetju skenirala kosti in ugotovila starost 17 let. Vsekakor je bil najmlajši ujetnik zloglasnega taborišča za teroristične osumljence, kjer zaradi mladoletnosti ter tudi zato, ker je bil nedolžen, ne bi smel biti. Džavad je v Kabulu dejal, da je vesel, da je na prostosti, njegovi sorodniki pa so povedali, kaj jim je opisoval o dolgih letih trpljenja.

Lani ga je oprostil ameriški vojaški sodnik polkovnik Stephen Henley, ker je bila obtožnica pridobljena z mučenjem. Džavad je najprej zanikal napad na ameriška vojaka in prevajalca, nato pa priznal, ker so ga v afganistanskem zaporu zverinsko mučili in mu grozili s pobojem družine. Potem je priznal vse, kar so hoteli, Američani pa so zgodbo povzeli in ga zlorabljali še v Guantanamu, ko je spet začel govoriti, da ni kriv.

Vsi v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu sicer niso bili brez vesti in sčasoma se je primer začel rušiti. Septembra lani je odstopil glavni tožilec v primeru, ker je ugotovil, da so nadrejeni skrivali dokaze, ki bi bili v korist obtožencu. Med drugim tudi to, da je bil Džavad eden od treh, ki so priznali, da so vrgli omenjeno granato v Kabulu.

Primer je v roke pred kratkim dobila zvezna sodnica Ellen Huvelle, ki je ukazala vrniti Džavada domov. V Kabulu so mladeniča z dolgo brado pričakali z državnimi častmi. Najbolj so bili veseli sorodniki, ki so ga videli prvič po sedmih letih, ko ga je stric Abdul Kan poslal po čaj in se ni več vrnil. Družina je mislila, da so ga ugrabili, in šele po devetih mesecih so prek Rdečega križa izvedeli, da je v Guantanamu.