"Premikamo se v zelo nevarno smer. Svet si ne more privoščiti prihodnosti, razcepljene med dve najpomembnejši gospodarstvi, v kateri bi vsaka imela svoja trgovinska in finančna pravila, internet ter zmogljivosti umetne inteligence. Moramo storiti vse, da se izognemo novi hladni vojni," je med drugim dejal Guterres.

V nadaljevanju je opozoril na potrebo po zaustavitvi spopadov po svetu in izpostavil nekaj uspehov, kot sta Kolumbija in Kamerun. Znova je poudaril potrebo po univerzalni prekinitvi ognja, tudi zaradi pandemije koronavirusa, ki je doslej po svetu zahteval že 950.000 življenj.

Ameriški predsednik Donald Trump je nato v svojem vnaprej posnetem govoru uporabljal izraz "kitajski virus" in Kitajsko okrivil za pandemijo: "Država, ki je kugo spustila v svet, mora odgovarjati". Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) je obtožil, da je pod vplivom Kitajske.

Vztrajal je na ameriški poti unilateralizma, ki jo je začrtal v svojem mandatu, pri tem pa Kitajsko kritiziral tudi na področju okolja: "Tiste, ki kritizirajo izjemne ameriške dosežke na področju okolja in hkrati zanemarjajo kitajsko onesnaževanje, okolje ne zanima. Želijo le kaznovati Ameriko in jaz tega ne bom dovolil.".

Kitajski predsednik Ši Džinping je medtem zavrnil možnost hladne vojne med Kitajsko in ZDA in dejal, da si "Kitajska nikoli ne bo prizadevala za nadvlado".

Ši je Trumpu tudi vrnil kritiko: "Nojevsko porivanje glave v pesek pred ekonomsko globalizacijo ali boj proti njej s sulico Don Kihota je v nasprotju z zgodovinskimi trendi. Svet se nikoli več ne bo vrnil v izolacijo in nihče ne more pretrgati vezi med državami."

Putin ponuja rusko cepivo za novi koronavirus

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem govoru izpostavil uspeh ruskega cepiva za novi koronavirus Sputnik V in ga ponudil uslužbencem ZN-a po svetu. Pozval je k odpravi vseh trgovinskih sankcij ter se zavzel za zavezujoč mednarodni sporazum med vsemi vesoljskimi silami, ki bi prepovedal nameščanje orožja v vesolju.

Podprl je reformo Varnostnega sveta ZN-a s širitvijo na več kot le 15 članic, vendar vztraja, da morajo jedrske sile, ki so zmagovalke druge svetovne vojne, ohraniti pravico do veta.

Macron in Rohani podpirata iranski jedrski sporazum

"Zdravilo za covid-19 bo morda odkrito, vendar pa ne bo nobenega čudežnega zdravila za uničenje sodobnega svetovnega reda," pa je opozoril francoski predsednik Emmanuel Macron. Poudaril je, da mora Evropa prevzeti svoj del odgovornosti na svetovnem odru, mednarodna skupnost pa potrebuje nov sodoben konsenz za soočanje z globalnimi izzivi.

Tako Macron kot iranski predsednik Hasan Rohani sta se zavzela za ohranitev iranskega jedrskega sporazuma. Macron je ob tem dejal, da ameriška politika maksimalnega pritiska ni dosegla ničesar, Rohani pa je sporočil, da bodo morale ZDA popustiti iranskim zahtevam, ne glede na to, kdo bo prihodnji ameriški predsednik.

Osrednji cilj ZN-a dosežen - 3. svetovne vojne ni bilo

V 75 letih so Združeni narodi (ZN) sicer uspešno dosegli svoj osrednji cilj, saj ni prišlo do 3. svetovne vojne. "Danes imamo na svetu mnogo multilateralnih izzivov, a hkrati premalo multilateralnih rešitev," je na začetku dejal Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres in dodal: "Grozi nam podnebna katastrofa, biotska raznovrstnost propada, revščina znova narašča, širi se sovraštvo, vse več je geopolitičnih napetosti, pandemija covida-19 pa je razgalila krhkosti sveta. Z vsem tem se lahko soočimo le skupaj."

Po Guterresevi oceni so glavni dosežki organizacije mirovne pogodbe, mirovne misije, dekolonizacija, standardi človekovih pravic, poraz apartheida v Južni Afriki, izbris bolezni, zmanjšanje lakote, razvoj mednarodnega prava in ključni dogovori za zaščito okolja in planeta. Dodal je, da nihče ne želi svetovne vlade, a morajo za izboljšanje svetovnega vladanja vsi sodelovati.

Pahor o 75 letih brez vojne

Na zasedanju je prek videopovezave nastopil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. "Prepričan sem, da lahko globalne izzive najbolje rešujemo s skupnim delovanjem," je poudaril. Ponovno je potrdil, da se Slovenija zavezuje k multilateralnemu sodelovanju v okviru ZN-a in drugih mednarodnih ter regionalnih organizacij. Ocenil je, da je napredek treba graditi na temeljih spoštovanja človekovih pravic, mednarodnega prava in pravne države ter na celovitem, vključujočem in trajnostnem razvoju družb.

"Drži, Združenim narodom ni uspelo preprečiti vseh konfliktov, pogosto bi se lahko in bi se morali odzvati hitreje, bolje in odločneje. Moramo pa se strinjati, da je svet od 24. oktobra 1945 boljši zaradi ZN-a," je dejal.

Pahor je opozoril, da je svet vse bolj povezan in medsebojno odvisen, ter pozval k skupnemu delovanju. Spomnil je, da je skupaj s številnimi drugimi odraščal v miru in blaginji v svetu, ki je zgrajen na vrednotah ustanoviteljev Združenih narodov, ob tem pa poudaril, da so naši starši pred 75 leti zavrnili "še eno popolno vojno, nesmiselno umiranje in trpljenje, nacionalistične in skrajne težnje."

Med prioritetami zdravstvo, čista voda in izobrazba

Ob jubileju so na Združenih narodih spodbudili globalni pogovor z anketami, zborovanji in sestanki, na katerih je sodelovalo več kot milijon ljudi iz vseh 193 držav članic. Rezultati so pokazali, da imajo ljudje po svetu ne glede na starost, socialni status ali regijo zelo podobne prioritete.

Najpomembnejši so jim dostop do zdravstvene nege, varne vode in sanitarij ter izobrazbe, sledi želja po večji svetovni solidarnosti in podpora tistim, ki jih je najbolj prizadela pandemija covida-19. Kar 87 odstotkov vprašanih meni, da je za spopadanje z današnjimi izzivi globalno sodelovanje ključno.

Virtualno zasedanje se nadaljuje

V torek se je začela splošna razprava svetovnih voditeljev na 75. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo prav tako potekala z virtualnimi govori, ki jih v dvorani spremlja po en predstavnik vsake izmed držav članic. Splošna razprava bo letos potekala pod naslovom Prihodnost, ki jo želimo, Združeni narodi, ki jih potrebujemo: Ponovna potrditev skupne zavezanosti multilateralizmu.

Za nastop na splošni razpravi je letos prijavljenih 171 govornikov, kar je največ v zgodovini, njihovi približno 15-minutni govori pa bodo vnaprej posneti. Borut Pahor bo imel govor v četrtek.

Razen ameriškega predsednika Trumpa in redkih izjem praktično vsi drugi voditelji držav poudarjajo, da je multilateralizem, tj. sodelovanje držav, danes bolj potreben kot kadar koli prej.