Guterres je v sporočilu spomnil, da je danes že 76. obletnica sprejetja Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Poudaril je, da so jo v Generalni skupščini ZN-a sprejeli "po nepredstavljivih grozotah holokavsta", v katerem so nemški nacisti s sokrivci med drugo svetovno vojno ubili okoli šest milijonov Judov, in da pomeni "obljubo žrtvam in preživelim genocida, da se ta grozodejstva ne bodo nikoli več ponovila".

Žal pa je "v svetu, ki ga pestijo delitve, nezaupanje in nasilje, še vedno prisoten temačni duh genocida", je dejal in poudaril, da morajo v imenu žrtev in preživelih vse vlade ratificirati in v celoti izvajati omenjeno konvencijo ter od storilcev zahtevati odgovornost. Spoštovati in izvajati morajo tudi odločitve Meddržavnega sodišča ter okrepiti orodja za preprečevanje genocida, kot sta izobraževanje in preprečevanje dezinformacij, ki lahko spodbujajo sovražni govor ter genocidne namere in dejanja, je dejal.

Od sprejetja konvencije 9. decembra 1948 je bilo po svetu, v katerem nenehno divjajo oboroženi spopadi, že več genocidov, torej sistematičnega uničevanja narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom njihovega delnega ali celotnega uničenja. Med tistimi, ki jih je kot take priznalo mednarodno pravo, sta genocid v Ruandi in v Srebrenici. V Ruandi so leta 1994 skrajni Hutujci ubili okoli 80.000 Tutsijevcev. V Srebrenici pa so med vojno v BiH-u sile bosanskih Srbov v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov.