"Tako za zdaj še vedno velja tisto, kar je o sodelovanju rekla Carla Del Ponte," je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel rekel po srečanju z novim glavnim haaškim tožilcem Sergeem Brammertzem. Njegove besede je pozneje potrdila tudi Brammertzova tiskovna predstavnika Olga Kavran. Brammertz je decembra lani na mestu glavnega haaškega tožilca zamenjal Carlo Del Ponte.

"Govorili smo tudi o drugih strateških premislekih o tem sodelovanju, na primer, kako je mogoče pridobivati zanesljive informacije o tistih, ki bežijo pred zakonom," je še dejal Rupel. "V glavnem so naša stališča zelo blizu, podobno kot v mojih prejšnjih pogovorih s parlamentarci."

Glede sodelovanja Beograda s Haagom je prvi mož slovenske diplomacije dejal, da obstajata dve šoli: ena je bolj puritanska, druga je bolj strateška. "Politiki seveda razmišljajo bolj strateško, strokovnjaki tu na sodišču predvsem razmišljajo bolj, kar zadeva vrednote mednarodnega prava."

Pojem celovitega sodelovanja sicer skoraj nihče več, razen nekdanje tožilke Del Pontejeve, ne povezuje s predajo generala Ratka Mladića haaškemu tožilstvu. Popustljivejše naj bi bile tudi najhujše nasprotnice, Nizozemska, Belgija in skandinavske države.

Februarja podpis sporazuma
Rupel se je srečal tudi z nizozemskim kolegom Maximom Verhagenom, katerega naj bi, tako piše srbski B92, skušal prepričati, da bi Nizozemska prenehala nasprotovati sklenitvi sporazuma EU-ja in Srbije. Ocena sodelovanje Beograda s haaškim tožilstvom bo ključna pri nadaljnjih odnosih Srbije in EU-ja.

Pojavljajo se številni namigi, da naj bi Srbija dogovor z Brusljem podpisala že na prvem letošnjem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja, ki bo 28. januarja, vendar je Rupel namignil, da bi do podpisa lahko prišlo šele februarja po predložitvi dokazov o polnem sodelovaju s Haagom. S podpisom sporazuma naj bi Bruselj Srbiji dal jasno zagotovilo glede njene evropske prihodnosti, hkrati pa je to tudi podpora srbskemu predsedniku Borisu Tadiću, ki se poteguje za nov mandat.

K. T.