"Dejstvo, da sta Ratko Mladić in Radovan Karadžić še vedno na prostosti, predstavlja madež za naše delo, madež za vse te lepe dosežke," je menila Del Pontejeva. Prepričana je, da bo njen naslednik, Belgijec Serge Brammertz energično nadaljeval iskanje Mladića in Karadžića ter še dveh Srbov, ki sta še na prostosti.

"Najbolj se bojim, da politična vprašanja prevzemajo prednost pred mednarodnim pravom," je še dodala tožilka, ki se boji, da bodo Srbiji popustili glede haaških ubežnikov v zameno za priznanje neodvisnosti Kosova.

Moč so ji dajale žrtve
Sicer naj bi haaško sodišče, ki je od ustanovitve obsodilo 53 ljudi, proti 50 pa še vedno poteka sodni proces, svoje delo zaključilo v približno dveh letih. Nekdanja švicarska generalna tožilka, ki si je ime ustvarila na podlagi pregonov mafijcev in pralcev denarja, je dejala, da je energijo v času, ko je vodila haaško tožilstvo, jemala od žrtev zločinov v vojnah, ki sta v devedestih letih divjali ob razpadu nekadnje SFR Jugoslavije.

V samem sodnem procesu se ji zdi nepravično, da lahko obtoženci oz. njihovi pravni predstavniki navzkrižno zaslišujejo tudi žrtve. Te bi morale biti po njenem mnenju bolje zaščitene. Prav tako se ji ne zdi prav, da bo nekaterim, proti katerim proces še traja, med prazniki dovoljen začasen izhod iz zapora.

Milošević uspeh in neuspeh
Prijetje nekdanjega predsednika ZRJ-ja Slobodana Miloševića je ocenila kot največji dosežek pri svojem delu, to, da je leta 2006 umrl še pred izrekom obsodbe, pa je zanjo največji poraz. Prepričana je, da bi moralo sodišče dovoliti, da je več dokumentov predstavljenih le v pisni obliki, s čimer bi bil lahko proces, ki je trajal štiri leta, krajši.

Udarec je vrnila tudi tožilcu Geoffreyju Niceju - vodil je proces proti Miloševiću -, ki je v začetku tedna menil, da se ni izkazala niti kot odvetnica niti kot vodja. Dejala je, da si je bil večkrat v laseh s pripadniki njene ekipe in da ni bil nikoli pripravljen sprejeti dejstva, da je njegov nadrejeni ženskega spola.

Na tiskovni konferenci je govorila v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, ob koncu pa napovedala, da bo naslednja tri leta preživela kot švicarska veleposlanica v Argentini. "Lahko pa da se bom vrnila v svet mednarodnega prava," je zaključila.

M. R.