Haaško sodišče za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije je več kot dve leti po prvem zahtevku in po številnih opominih, prijavah in tožbah Hrvaške v primeru proti Anteju Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaču ocenilo, da ni mogoče zagotovo trditi, da dokumenti, ki jih od Zagreba zahteva haaško tožilstvo, razvpiti topniški dnevniki o topniških ciljih v Kninu in njegovi okolici med operacijo Nevihta avgusta 1995, zares obstajajo. V odločitvi, ki jo je podpisal sodnik Alphonso Orie piše, da sodni svet ne more ugoditi zahtevi haaškega tožilstva, da se kaznuje Hrvaško zaradi teh dnevnikov.

Hrvaška mora še sodelovati s Haagom
Sodišče v svojih opažanjih, zapisanih na kar 50 straneh, do katerih je dobil vpogled hrvaški Novi List, opaža velik napredek hrvaške vlade v zadnjem času pri iskanju dnevnikov. Kljub temu pa sodišče ni odvezalo Hrvaške obveze, da še naprej sodeluje s haaškim tožilstvom, glavni haaški tožilec Serge Brammertz pa bo lahko obnovil svojo zahtevo, če dobi nove informacije o dnevnikih.

Dnevnikov ni, dnevniki morda so ...
Topniški dnevniki so že več let predmet spora med Zagrebom in Haagom. Brammertz in njegova predhodnica Carla del Ponte sta javno obtožila Hrvaško, da skriva dnevnike, ker želi zaščititi Gotovino, Čermaka in Markača. K temu je pripomoglo tudi ne prav prepričljivo zatrjevanje hrvaških uradnikov, zadolženih za sodelovanje s Haagom, da dnevniki ne obstajajo. Pred leti je Jadranka Kosor, tedaj še podpredsednica hrvaške vlade, odločno zatrdila, da dnevniki ne obstajajo, le dan pozneje pa je Ivan Šimonović prav tako odločno priznal, da morda pa le obstajajo.

Dnevniki blokirali približevanje EU-ju
Zaradi zapleta z dnevniki so se zgodili zastoji pri približevanju Hrvaške Evropski uniji, saj je eden izmed pogojev za vstop Hrvaške njeno popolno sodelovanje s haaškim sodiščem, Brammertz pa Hrvaški ni želel dati pozitivne ocene dokler sodišču ne predloži vseh zahtevanih dokumentov, nekaj članic EU-ja na čelu z Veliko Britanijo in Nizozemsko, pa je zato blokiralo poglavje o pravosodju v okviru pristopnih pogajanj.