Kosorjeva je Brammertzu dejala, da v iskanju topniških dnevnikov in boju proti korupciji ni nedotakljivih. Foto: EPA
Kosorjeva je Brammertzu dejala, da v iskanju topniških dnevnikov in boju proti korupciji ni nedotakljivih. Foto: EPA

Sodelovanje s haaškim sodišče je eden izmed glavnih političnih kriterijev na poti Hrvaške v Evropsko unijo, še posebej pri občutljivem poglavju o pravosodju. Brammertz od hrvaških oblasti že dve leti zahteva izročitev dokumentov, t. i. topniških dnevnikov, ki so povezani s sojenjem trem hrvaškim generalom.

Po srečanju s hrvaško premierko Jadranko Kosor je glavni haaški tožilec dejal, da glavna področja sodelovanja niso problematična, vendar pa je glede omenjenih dokumentov še veliko odprtih vprašanj, ki morajo prinesti rezultate. "Veselim se nadaljnega sodelovanja in močno upam, da bomo dosegli še veliko rezultatov," je dejal Brammertz.

Hrvaška zatrjuje, da je "obrnila vsak kamen", a ni našla pomembnih dokumentov, ki jih zahteva haaško sodišče.

Zaradi vztrajanja Brammertza pri izročitvi dokumentov sta Velika Britanija in Nizozemska blokirali odprtje poglavja o pravosodju v pogajanjih z EU-jem, a sta v zadnjem času umaknili svoje zadržke. Poznavalci pričakujejo, da bi lahko Hrvaška to poglavje odprla junija, potem ko bo glavni haaški tožilec svoje poročilo o napredku Hrvaške predstavil ministrom EU-ja.