predsednik Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj v vseh devetih točkah obtožnice nedolžen.

"Vojislav Šešelj je svoboden človek!" se je glasil izrek sodbe predsedujočega sodnika Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Jeana Clauda Antonettija.

Šešelj pohvalil haaška sodnika
"Maloprej so mi sodelavci sporočili odločitev haaškega sodišča. Pojavila sta se dva ugledna in poštena sodnika, ki sta pokazala profesionalnost, čast in obraz in nista podlegla političnim pritiskom. S pravnega vidika so sprejeli edino mogočo odločitev. Zelo obžalujem, da moji bližnji prijatelji Milan Martić, general Zdravko Tolimir, ki je umrl v zaporu v Haagu, Radovan Karadžić in še nekateri drugi na sodišču niso imeli uglednih sodnikov. Tudi oni bi bili svobodni," je dejal novinarjem na tiskovni konferenci v Beogradu.

Odločitve ne bi spremenil niti za dlako
Vodja Srbske radikalne stranke je potrdil, da odločitve sodišča ne bi spremenil "niti za dlako" in da se njegov odnos do haaškega sodišča ni spremenil. "Od trenutka, ko sem odšel v Haag, sem vedel, da mi ne morejo dokazati ničesar. Zavrgel sem vsa lažna pričanja, razkril ponarejene dokumente, ko sem končal delo in zmagal, me odločitev sodišča ni zanimala. Morda bi lahko dobil vsaj nekaj let, če sovražniki v sami Srbiji in zunaj nje ne bi toliko rovarili."

Od Haaga že leta 2012 zahteval 12 milijonov evrov, zdaj bi še dva
Spomnil je še, da za čas, ki ga je preživel v zaporu v Haagu, ne bo tožil Republike Srbije in da je že leta 2012 zahteval od Haaga odškodnino za 12 milijonov evrov. Zdaj razmišlja, da bi zahteval še dva milijona odškodnine za duševne bolečine, ki jih je imel v letu in pol, odkar so ga pogojno izpustili na prostost, do izreka sodbe. Odzivi Hrvaške in BiH-a ga ne zanimajo, "pričakujem pa povabilo hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović", je po poročanju B92 dejal Šešelj. Na Twitterju je celo objavil izzivalno besedilo: "Draga moja Kolinda, pripravi se, pripravi. Kmalu pridem na uradni obisk!"

Tožilstvo predložilo nezadostne dokaze
V obrazložitvi še pred izrekom razsodbe je predsedujoči sodnik Jean Claude Antonetti dejal, da je tožilstvo v primeru zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Muslimani podalo "nezadostne ključne dokaze", pri čemer je navedel neustrezne pravne argumente, dokaze, priče in nedosledno uporabo izrazov "nasilje" in "zločin".

Tožilstvu po mnenju sodišča tudi ni uspelo predložitvi dovoljšnih dokazov za obstoj kaznivega dejanja z izvajanjem nasilja nad nesrbskimi državljani in z njihovo premestitvijo z namenom oblikovanja 'Velike Srbije'. Sodnik Antonetti je dejal, da je bil cilj dogovora "braniti Srbijo, in ne preganjati Hrvatov".

Sodišče je Šešlju sodbo izreklo v njegovi odsotnosti, saj so ga pred letom in pol zaradi slabega zdravja pogojno izpustili na prostost, prostovoljno vrnitev v Haag na izrek sodbe pa je zavrnil. Tožilstvo je sicer zahtevalo 28 let zaporne kazni.

Devet točk obtožnice
Obtožnica je temeljila na zločinih proti človečnosti in kršitvi ženevske konvencije v BiH-u in na Hrvaškem, ki naj bi jih Šešelj izvajal z javno propagando in širjenjem sovraštva proti Nesrbom. Vplival naj bi na izbor tistih, ki jih je Srbska radikalna stranka novačila za vojskovanje na Hrvaškem in v BiH-u, in organiziral vojaške enote na terenu. Tožilstvo ga je obtožilo tudi umorov, mučenja in nečloveškega ravnanja večinoma proti Hrvatom in Muslimanom ter namernega uničenja vasi, verskih objektov in izobraževalnih objektov.

Med devetimi točkami so se tri navezovale na zločine proti človečnosti zaradi pregona, deportacije in nehumanih dejanj; šest pa na vojne zločine za umor, mučenje, brezbrižno uničevanje vasi, namerno uničenje verskih in izobraževalnih ustanov ter plenjenje javnih dobrin zasebne lastnine.

Tožilstvo bo proučilo, ali je osnova za pritožbo
Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je sporočilo, da je "vzelo na znanje" današnjo oprostilno sodbo Šešlju in da bo preučilo, ali obstaja osnova za pritožbo. Pritožbo tožilstva sicer pričakuje tudi pravni zastopnik Srbije v Haagu Saša Obradović, ki je opozoril, da je današnja sodba vendarle še prvostopenjska in da postopek še ni končan.

Šešelj se je izrekel za nedolžnega
Šešelj se je na vse obtožbe izrekel za nedolžnega in dejal, da so politični konstrukt. Med postopkom se je zastopal sam. Dejal je, da vojaki, ki so jih novačili, niso bili pod njegovim vodstvom, saj so bili del jugoslovanske vojske in so imeli svoje poveljnike, ali pa so odgovarjali regionalnim poveljnikom. Dejal je tudi, da ni imel neposredne povezave ali vojaške strukture pod seboj. 'Vojvoda', kot se je poimenoval, trdi, da so bili med prostovoljci tamkajšnji prebivalci, ki so živeli na območju, zato jih on ali člani njegove stranke niso pošiljali na teren, v več skupinah teh prostovoljcev pa so bili po njegovem mnenju zloglasni kriminalci, ki niso bili povezani z njegovimi možmi. Šešelj je še izjavil, da so bili žrtev nasilja Hrvatov in Muslimanov Srbi, ki so se branili.

Sojenje se je začelo leta 2003
Obtožnico proti Šešlju so v Haagu vložili na začetku leta 2003, nekaj mesecev pozneje pa je Šešelj prostovoljno odšel v pripor mednarodnega sodišča. Eno izmed najdaljših sojenj v Haagu se je začelo leta 2007. Prvotno je bila sodba napovedana za 30. oktober 2013, a so njeno objavo preložili zaradi Šešljeve zahteve po zamenjavi sodnika. Jeseni 2014 so Šešlja pogojno izpustili na prostost zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, potem ko je zbolel za rakom.