52-letni Srb je bil v sredo zjutraj aretiran kot zadnjih izmed obtožencev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Hadžića zdaj čakata izročitev in sojenje v Haagu, a predtem poglejmo, kako in zakaj je bil obtožen vojnih zločinov na Hrvaškem.
Ekonomist prek skladišča v politiko
Hadžić se je rodil 9. septembra 1958 v kraju Pačetin blizu Vinkovcev na Hrvaškem. V Osijeku in Subotici je študiral ekonomijo, a študija ni nikoli končal in je kot skladiščnik delal v tovarni VUPIK v Vukovarju. Že v mladosti se je pridružil komunistični stranki, njegovo ime pa je postalo znano v začetku 90. let prejšnjega stoletja ob uvedbi večstrankarskega sistema na Hrvaškem.
Za kratek čas je ostal član reformirane hrvaške partije, a je hitro prestopil v Srbsko demokratsko stranko, kjer je že postal predsednik občinskega odbora SDS-a v Vukovarju, član glavnega odbora stranke v Kninu in predsednik regionalnega odbora za Slavonijo, Baranjo in Zahodni Srem.
Prvi mož Srbov v vzhodni Slavoniji
Januarja 1991 je postal predsednik Srbskega nacionalnega sveta, avgusta istega leta pa predsednik vlade srbskih oblasti Slavonije, Baranje in Zahodnega Srema. Februarja 1992 je nasledil Milana Babića na mestu predsednika samooklicane Republike Srbske krajine (RSK), ki je tedaj obsegala tretjino Hrvaške. Med vojno je bil Hadžić glavni poveljnik srbske milice in njenih rezervistov v vzhodni Slavoniji.
Po porazu na volitvah januarja 1994 se je za nekaj časa umaknil iz politike in odšel v Srbijo, kjer je bil med drugim svetovalec Naftne industrije Srbije v Novem Sadu. Leta 1995 se je vrnil v politiko, leta 1996 pa je postal prvi predsednik Sremsko-baranjske oblasti, ki je bila pod začasno upravo Združenih narodov. Na tem položaju je bil do začetka leta 1998. Po mirnem prehodu vzhodne Slavonije pod popolno nadzorstvo Zagreba, se je Hadžić preselil v Srbijo oz. natančneje v Novi Sad.
Na Hrvaškem ga že čaka 20 let zapora
Goran Hadžić je bil prvi na seznamu okoli 150 Srbov, ki jih je hrvaška vlada leta 1997 izvzela iz zakona o amnestiji, sodišči v Osijeku in Šibeniku pa sta ga leta 1995 v odsotnosti obsodili na deset in pol oziroma 20 let zapora zaradi terorizma.
Mediji so leta 2002 poročali, da je dobil veliko stanovanje v Novem Sadu ter da ima v tem mestu in drugod še šest stanovanj. Zaradi tega je tožil več medijskih hiš. Sodišče v Vukovarju je 22. februarja 2003 sporočilo, da so vložili obtožnico proti desetim osebam iz vrha nekdanje JLA in civilnih oblasti RSK, med njimi Hadžiću, zaradi zločinov v Vukovarju leta 1991.
Pobegnil nekaj ur po razpisu tiralice
Haaško sodišče pa je proti njemu 16. julija 2004 objavilo obtožnico zaradi zločinov nad Hrvati in Nesrbi v vzhodni Slavoniji med letoma 1991 in 1993. Nekaj ur preden so srbskim oblastem v Beogradu uradno predali obtožnico, je Goran Hadžić zapustil svojo hišo v Novem Sadu in odtlej je bil na begu.
Srbske oblasti so oktobra 2007 razpisale nagrado milijon evrov za informacije, ki bi vodile do njegove aretacije. Srbska policija je nato izvedla več iskalnih akcij in preiskala več hiš, med drugim decembra lani hiši dveh njegovih bližnjih sorodnikov v Novem Sadu.
Ljubitelj umetnosti in zbiratelj?
V eni od hiš so našli fotografijo oljne slike italijanskega slikarja Amedea Modiglianija, katere vrednost ocenjujejo na več milijonov evrov. Domnevali so, da so s prodajo dragocenih slik financirali Hadžićev beg.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje