Nekdanji afganistanski predsednik Hamid Karzaj je ostro kritiziral ameriško uporabe ene najmočnejđih nejedrskih bomb na svetu na afganistanskih tleh. Foto: EPA
Nekdanji afganistanski predsednik Hamid Karzaj je ostro kritiziral ameriško uporabe ene najmočnejđih nejedrskih bomb na svetu na afganistanskih tleh. Foto: EPA
GBU-43/B
"Mater vseh bomb" med letom proti omrežju predorov in jam IS-a. Njena uničevalna moč je enakovredna 11 tonam razstreliva, kar je sicer le delček moči jedrskih bomb, odvrženih na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Ti dve bombi sta imeli namreč moč med 15.000 in 20.000 ton razstreliva. Foto: Reuters
Nangarhar.
Afganistanska vojska v vzhodni regiji Nangarhar izvaja operacije proti t. i. Islamski državi. Foto: Reuters
Preizkus bombe
Eksplozija bombe med preizkusom na Floridi leta 2003. Foto: Reuters
Donald Trump
Ameriški predsednik Donald Trump pred odhodom na velikonočno praznovanje na Florido sicer ni hotel neposredno potrditi, da je izdal ukaz za napad s t. i. "materjo vseh bomb". Dejal je le, da vsi vedo, kaj se je zgodilo. Foto: Reuters
Američani odvrgli največjo nejedrsko bombo
Trump pohvalil uporabo ene najmočnejših bomb
Karzaj: ZDA brutalno zlorabile Afganistan

avo uporabile eno od najmočnejših nejedrskih bomb, ameriška vojska pravi, da je bomba dosegla svoj namen, prihajajo pa tudi kritike uporabe tega orožja.

Ameriške zračne sile so v četrtek napadle kompleks predorov in votlin v pokrajini Nangarhar na meji s Pakistanom, kjer deluje podružnica t. i. Islamske države (IS) v Afganistanu. Džihadisti naj bi se uspešno izogibali napadom zaveznikov in afganistanskih vladnih sil s pomočjo mreže predorov in votlin, ki jih izkoriščajo tudi za zasede. Britanski Guardian poroča, da so imeli tam tudi zaprte zapornike.

Na džihadiste so odvrgli menda največjo nejedrsko bombo, imenovano GBU-43B, ki vsebuje 8,48 tone eksploziva H6, kar ustreza moči 11 ton TNT-ja. Te devetmetrske bombe so tako težke, da jih je treba zapeljati iz letala in poslati proti cilju s padalom. V Afganistanu so ameriške sile bombo imele že dalj časa. Bomba je bila prvič testirana leta 2003, do zdaj pa ni bila nikoli uporabljena v spopadu.

Britanski Guardian navaja Mohamada Šazadaja, prebivalca Šadle Bazarja, kraja, oddaljenega 2,4 kilometra od prizorišča napada, ki je dejal, da je bil udar tako močan, da je mislil, da so bombardirali njegovo hišo. "Zemlja je bila kot ladja v nevihti," je dejal. "Lani je brezpilotno letalo napadlo hišo poleg moje, a tokrat se je zdelo, kot da nebesa padajo. Otroci in ženske so bili zelo prestrašeni." Šazada je še dejal, da nekaj časa ni nič slišal, razbila so se okna in vrata, v hiši pa so razpoke.

Koliko mrtvih in kdo so
V napadu naj bi bilo po poročanjih ubitih 36 domnevnih pripadnikov IS-ja, žrtev med civilisti pa naj ne bi bilo. "V napadu na oporišče IS-ja, iz katere so skrajneži napadali prestolnico Kabul, ni bilo poškodovanih civilistov," je dejal tiskovni predstavnik afganistanskega obrambnega ministrstva Davlat Vaziri.

Medtem je lokalni policijski poveljnik Baz Jan dejal, da ne vedo, kdo je bil v napadu ubit, poroča Guardian. Kot pa je dodal, je v pogovorih med pripadniki IS-ja, ki jih prestrezajo, veliko strahu in zmede. Afganistanski poslanec iz Nangarharja Esmatula Šinvari pa je dejal, da so mu lokalni prebivalci povedali, da sta bila v napadu ubita učitelj in njegov sin.

Guardian ob tem navaja neimenovanega zahodnega diplomata, ki je opozoril na težavno zagotavljanje, da pri uporabi tega orožja ni civilnih žrtev. "Načelo razločevanja je osnovno načelo mednarodnega humanitarnega prava. Moral bi vedeti, kaj bombardiraš, pri tej bombi pa ni jasno, da je takšno ciljanje možno".

IS: Nismo utrpeli izgub
Tiskovna agencija Amak, povezana z IS-jem, je medtem objavila izjavo neimenovanega vira, ki je zanikal, da je IS v napadu utrpel izgube. Izjave se po poročanju Reutersa ne da preveriti, afganistanske in tuje sile v bližini kraja napada pa novinarjem in domačinom preprečujejo približevanje prizorišču.

Nasprotno pa je poveljnik ameriških sil v Afganistanu general John Nicholson dejal, da so afganistanske in ameriške sile na prizorišču sporočile, da je "orožje doseglo svoj namen". V izjavi za javnost je sporočil, da je bil napad namenjen zmanjšanju morebitnih žrtev med Američani in afganistanskimi vladnimi silami ter večjemu uničenju borcev in zmogljivosti IS-ja. Dejal je, da je odločitev za uporabo bombe temeljila na njegovi presoji vojaških potreb, ne pa na širših političnih razmislekih.

Zakaj ta bomba?
"Ni dvoma, da je IS brutalen in da je zakrivil grozodejstva zoper naše ljudi. A ne razumem, zakaj je bila odvržena bomba," je dejal Navid Šinvari, župan okrožja Ačin, kjer je bila bomba uporabljena. "Prestrašil je naše ljudi. Moji sorodniki so mislili, da je prišel konec sveta. Na območju so vsak dan lovci, helikopterji in brezpilotna letala," je dejal.

V smiselnost uporabe tega orožja je podvomil tudi Borhan Osman, strokovnjak za IS pri Afganistanski mreži analitikov, ki ga navaja Guardian. Kot je dejal, so ZDA že več kot leto dni izvajale zračne napade na IS na vzhodu države in bile pri tem uspešne. "IS je bil tik pred tem, da izgubi svoje oporišče. Zdelo se je, da ni bilo potrebe po tako dramatičnem vojaškem ukrepu."

Karzaj: Zloraba Afganistana za preizkus
Medtem ko je afganistanski predsednik Ašraf Gani dejal, da je bil napad z bombo del skupne operacije afganistanskih in mednarodnih sil, pa je nekdanji predsednik Hamid Karzaj uporabo tega orožja v Afganistanu obsodil. "To ni vojna proti terorizmu, ampak nečloveška in najbrutalnejša zloraba naše države za prizorišče preizkusov novih in nevarnih orožij," je sporočil prek družbenega omrežja Twitter.

Do uporabe bombe je bil kritičen tudi afganistanski veleposlanik v Pakistanu Omar Zakilval. Uporabo tega orožja je označil za "obžalovanja vredno in kontraproduktivno"

Uporabo omenjene bombe so obsodili tudi talibani, sicer največja varnostna grožnja za afganistanske sile in sile Nata. "Uporaba te ogromne bombe ne more biti upravičena in bo pustila materialne in psihološke posledice pri naših ljudeh," so sporočili talibani, ki se tudi soočajo z IS-jem.

Marca so ameriške sile izvedle 79 t. i. protiterorističnih napadov zoper IS v Nangarharju, pri čemer so, kot pravijo v ameriškem poveljstvu v Kabulu, ubili do 200 borcev. ZDA stopnjujejo zračne napade na IS in talibane v Afganistanu.

ZN: Vse več civilnih žrtev
Ameriška vojska ocenjuje, da je v Afganistanu med 600 in 800 borcev IS-ja, večinoma v Nangarharju, a tudi v sosednji pokrajini Kunar. ZN izraža zaskrbljenost, da v ameriški zračnih napadih umira vse več civilistov. Lani je v mednarodnih zračnih napadih umrlo najmanj 127 civilistov, 108 pa je bilo ranjenih, leta 2015 pa je bilo civilnih smrtnih žrtev 103, pravijo v ZN-u.

Američani odvrgli največjo nejedrsko bombo
Trump pohvalil uporabo ene najmočnejših bomb
Karzaj: ZDA brutalno zlorabile Afganistan