"Hillary bi bila boljša predsednica." Prav vsak v sobi je prikimal, vključno z republikanci, poroča neki očividec.
64-letni Afroameričan iz Bronxa je tožil nad Obamovim neučinkovitim odzivom na nespravljivo sovražnost kongresnih republikancev, 80-letna odvetnica pa se je pritožila glede predsednikove nepripravljenosti postaviti se po robu svojim nasprotnikom. "Hočem videti kri na tleh," je dejala čemerno. 61-letna belka za mizo je prikimala. "Nikdar ni dojel bistva 'vseobsežne desničarske zarote'," je dejala. 83-letna Obamova podpornica na robu solz je stresla z glavo: "Tako razočarana sem nad njim. Res je: Hillary je močnejša."

V zadnjih dneh, še posebej pa po katastrofi, imenovani znižanje bonitetne ocene ZDA, je šepetanje preraslo v jezen odpev frustracij glede Obamove (domnevne) šibkosti. Številni demokrati so besni in naravnost zlomljenega srca, saj menijo, da je bil Obama pri spopadanju z republikanci glede dogovora o zvišanju meje dolga neučinkovit, liberalci pa so še posebej besni zaradi njegove "kapitulacije" v pogovorih s konservativci glede temeljnih liberalnih principov.
Poslovnež iz Connecticuta, ki je leta 2008 zbiral sredstva za Obamo, pravi: "Gabi se mi." Učiteljica iz New Jerseyja poroča, da so celo njeni prijatelji v Obamovi administraciji grenko razočarani nad njegovim pomanjkanjem vodstvenih sposobnosti - in da se že šepeta o demokratskem izzivalcu za volitve prihodnje leto. "Mislim, da ljudje po tiho upajo, da bo kandidira Hillary," dodaja.

"Kar se mene tiče, je lahko tudi republikanec"
Nekateri demokrati so celo tako razočarani, da grozijo, da ne bodo volili demokrata. Med številnimi izmed 18 milijonov Američanov, ki so leta 2008 podprli Hillary Clinton, je odziv preprost in trpek: "Kaj smo vam rekli?"
TV-voditelj, komik in politični komentator Bill Maher je dejal, da bi bil, kar se njega tiče, Obama lahko tudi republikanec, tehtnico pa naj bi prevesil prejšnji teden. Maher se je skupaj s svojo okroglo mizo v studiu strinjal, da bi bila Clintonova boljša izbira.

Obama je izgubil tudi svojega zadnjega zvestega podpornika, kralja politične satire Jona Stewarta, ki je pred tremi leti obžaloval odhod Georgea W. Busha, češ da "lahko zdaj kar zapre 'štacuno'", saj naj ne bi imel več dežurnega klovna, ki bi ga lahko kritiziral. A po sprejetju kompromisnega zakona je v svoji oddaji, prav tisti, posvečeni oddaji, katere gost je bil v preteklosti tudi Obama, seciral predsednika in nazadnje sklenil: "Tega sranja ne boš zvalil na nas."
Kaj se je zgodilo z Obamo?
V svojem eseju v nedeljskem New York Timesu "Kaj se je zgodilo z Obamo?" profesor psihologije z univerze Emory Drew Westen z uničujočo jedrnatostjo povzema predsednikovo pomanjkanje izkušenj. "Tisti med nami, ki nas je začarala njegova elokvenca med kampanjo, smo načrtno ignorirali nekatere skrb vzbujajoče vidike njegove biografije: da je dosegel zelo malo, preden je kandidiral za predsednika, da ni nikdar vodil podjetja ali zvezne države, da je imel ne omembe vredno kariero pravnega profesorja, da na chicaški univerzi ni objavil prav ničesar drugega od avtobiografije in da je kot zvezni senator v Illinoisu glede težkih vprašanj občasno glasoval le kot 'navzoč'," je zapisal Westen.

Predsedniški učitelj Matthew Dickinson je šel še dlje v svojem blogu Presidential Power (Predsedniška moč) pod naslovom "Run, Hillary, run!" ("Kandidiraj, Hillary, kandidiraj!"). "Opozorila vas je," Dickinson spominja svoje bralce. "Se spominjate tistega klica ob 3. uri zjutraj? Opozorila o rožnatih cvetnih lističih, ki padajo z neba? Učenja na delu? Seveda se. Se delček, globoko v vas, ne zaveda tega, da je imela prav?" je zapisal Dickinson, profesor političnih znanosti na kolidžu Middlebury.
"Tisočkrat sem že slišal: nasedli ste Obamovi retoriki - celotni 'upajoče-spreminjajoči' mantri. Poleg tega ste si tudi želeli biti del zgodovine - pomagati porušiti še zadnjo rasno pregrado. Vse to je v redu. Vsi smo bili nekoč mladi. A zdaj je čas, da izvolimo nekoga, ki lahko igra ostro, ki razume, kako je treba biti neusmiljen, ki bo res težak pogajalec. Tokrat ne bo nobene debate o tem, ali ima Hillary 'jajca'."

Clintonova: 70 %, Obama: 40 %
Med podporniki Clintonove, še posebej med ženskami, je retorika pogosto precej ostrejša. "Obama nima hrbtenice in nima 'jajc'," je dejala 67-letna Newyorčanka. Spet drugi primerjajo predsednikov upad priljubljenosti z vsesplošno priznano predstavo Clintonove kot zunanje sekretarke ZDA.
Podpora Clintonovi je tako trenutno na 70 odstotkih, medtem ko je Obamova okoli 40-odstotna. A kljub temu poznavalci vztrajajo, da Clintonova prihodnje leto ne misli izzvati predsednika, češ da bi šlo za politični samomor. "To bi bila popolna katastrofa, tako zanjo kot za demokrate," je zapisal Jon Bernstein na politični strani Plain Blog.

Politični samomor
Politični strokovnjaki ob tem poudarjajo še, da je bilo republikansko sovraštvo Clintonovih v 90. letih prav tako strupeno, kot so njihovi poskusi v zadnjih letih, da bi uničili Obamovo predsednikovanje.
Analitiki se spominjajo še političnega klanja, ki ga je sprožila odločitev (zdaj že pokojnega) senatorja Teda Kennedyja, da izzove predsednika Jimmyja Carterja za demokratsko nominacijo 1980. Stranka je bila razklana in sprta, s tem pa je bila utrta pot Ronaldu Reaganu do Bele hiše. Štiri leta prej je Reagan sam izzval aktualnega republikanskega predsednika Geralda Forda. Reagan je izgubil nominacijo, Ford je izgubil stolček, izvoljen pa je bil Carter.

In čeprav je demokratski izzivalec v tem hipu videti še tako malo verjeten, bi moral biti Obama izredno previden, saj je nezadovoljstvo z njim tako veliko, da se o tem govori. In glede na cel kup poraznih gospodarskih novic v zadnjem času bi moral imeti v mislih tudi krilatico Clintonov, ki je postala geslo volitev 1992.
"Kar se mene tiče, sploh ni vprašanja. Obama je predsednik za en mandat," pravi neki strastni demokrat. "Tudi če bi bil odličen predsednik, je to gospodarstvo katastrofa. In, na koncu: 'It’s the economy, stupid.' ('Gre za gospodarstvo, bebec.') Nikomur ni bilo treba tega reči Hillary," še pove nejevoljen podpornik Clintonove.

V spodnjih videih si lahko ogledate epizodi Daily Showa, v katerih se ameriški satirik Jon Stewart odziva na sprejetje zakona o zvišanju meje dolga in znižanju proračunskega primanjkljaja ter na znižanje bonitetne ocene ZDA.
K. S. (delno po The Daily Beast)