Ameriški predsednik Barack Obama je zakon podpisal, potem ko je predlog kompromisnega sporazuma v torek potrdil senat, že predtem pa tudi predstavniški dom ameriškega kongresa.
Kompromis, ki sta ga republikanska in demokratska stranka dosegli po več tednih usklajevanj, omogoča zvišanje zadolženosti na 14.300 milijard dolarjev.
Na dogovor o zvišanju meje ameriškega javnega dolga se je med prvimi odzvala Kitajska, sicer največja upnica ZDA.
Po poročanju Radia Slovenija je tamkajšnja centralna banka pozdravila kompromis, hkrati pa je Washington pozvala k odgovornemu ravnanju, sprejetju ukrepov za učinkovitejše spopadanje z dolžniško krizo in k zaščiti interesov vlagateljev v ameriške državne finance. Kot je opozoril Peking, ameriška javnofinančna negotovost vpliva na svetovni monetarni sistem in slabi svetovno gospodarsko rast.

"Satanov sendvič"
A v Washingtonu jih ni veliko, ki bi sprejetje nujnega ukrepa proslavljali. Voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi je dogovor poimenovala "satanski sendvič s satanskim pomfritom". Njeni republikanski kolegi so se zdeli enako neprevzeti od kompromisa. Edini torkov aplavz odobravanja v kongresu je tako požela le Gabrielle Giffords, kongresnica, januarja ustreljena v glavo, ki se je prvič po napadu vrnila na svoje delovno mesto.
"Nobena stran ni dobila tega, kar je želela, vsaka stran obžaluje to, česar ni dobila," je po glasovanju dejal vodja demokratske večine v senatu Harry Reid.
"Danes smo zagotovili, da bo Amerika plačala svoje račune, zdaj pa je čas, da zagotovimo, da bodo tudi vsi Američani lahko plačali svoje," je še dodal.
Republikanski senator Jerry Moran pa je po glasovanju dejal: "To je čas, da sprejmemo težke odločitve, ki bi jih lahko primerjali še z eno brco konzerve po cesti."

O političnih posledicah
Že mogoče, da so se ZDA morda izognile takojšnji krizi, a glede vpliva na daljši rok - tako gospodarskega kot političnega - ostajajo na kongresnem griču resna vprašanja, piše The First Post.
"Edina zmaga za Obamo so krogle, ki se jim je uspel izogniti. Prisiljen je bil v sprejetje izjemnega klestenja proračuna, ki je v nasprotju z vsemi njegovimi načrti in ki ga njegova stranka sovraži," meni Mark Mardell, BBC-jev urednik za Severno Ameriko. Michael Barone iz The Telegrapha se strinja: "V pogajanjih, ki so pripeljali do zakona, se je 44. predsednik ZDA zdel bolj opazovalec kot udeleženec. Obama je obljubil, da bo združil državo. Namesto tega pa je združil opozicijo, si odtujil center in demoraliziral svojo bazo."
Sodeč po javnomnenjski raziskavi CNN-a, 44 odstotkov Američanov zakon podpira, medtem ko mu 52 odstotkov nasprotuje.