V Washingtonu se nadaljujejo strankarske razprtije glede povišanja meje javnega dolga ZDA in zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. V obeh domovih kongresa sta trenutno v igri dva predloga, vendar senatni ne more računati na uspeh v predstavniškem domu in obratno. Predlog predsednika predstavniškega doma, republikanca Johna Boehnerja, je v torek po grožnji z vetom Bele hiše naletel na hud odpor tudi med konservativnimi republikanci, razkril pa je nekaj težav, tudi s številkami.

Igra številk
Kongresni proračunski urad je izračunal, da Boehnerjev predlog ne bo prinesel 1.200 milijard proračunskih prihrankov v naslednjih desetih letih, kot je bilo napovedano, ampak le okoli 800 milijard, mejo javnega dolga pa bi dvignil za okoli 900 milijard dolarjev. Zaradi tega je Boehner sporočil, da so se vrnili k računanju, predlog pa bo dal na glasovanje šele v četrtek.

A tudi če bo ta predlog potrjen v predstavniškem domu, je vodja senatne večine, demokrat Harry Reid, ki ima svoj predlog, napovedal, da bo Boehnerjev v senatu poražen. Če se to ne bi zgodilo, bi dal predsednik Obama nanj veto. Za demokrate zdaj niso več težava odprave davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja, pri čemer so vztrajali od začetka pogajanja, ampak znesek povišanja meje javnega dolga.

Reid predlaga krčenje porabe za 2.700 milijard dolarjev in povišanje meje dolga za približno toliko. Čeprav je izpustil zahtevo po odpravi davčnih olajšav za premožne, so republikanci proti, ker med drugim k vsoti za zmanjšanje porabe prišteva tudi 1.000 milijard dolarjev, kolikor naj bi prihranili s koncem vojn v Iraku in Afganistanu.

Boehnerjev predlog bi dolg povišal za premalo, da bi trajalo dlje, kot do sredine prihodnjega leta, kar bi pomenilo nove politične prepire pred novembrskimi volitvami. Obama je v ponedeljek povedal, da se bo kreditna ocena ZDA znižala, če meja javnega dolga ne bo povišana za dovolj velik znesek, ker bodo finančni trgi pričakovali ponovitev zdajšnjih zapletov.

Boehner in Obama sta bila v petek pred velikim dogovorom o krepkem povišanju meje dolga in krčenju porabe za okoli 4.000 milijard dolarjev v desetih letih, vendar pa se je Boehner umaknil zaradi pritiska iz lastne stranke. Zdaj je ogrožen tudi njegov položaj predsednika predstavniškega doma, ker pripadniki gibanja čajanke med republikanci vztrajajo pri krepkem zmanjšanju porabe brez novih davkov, brez česar ne bodo povišali meje dolga ne glede na posledice.

Kakšne bodo posledice?
Te pa so že tu. Ekonomski analitiki menijo, da so prepiri v Washingtonu že škodovali gospodarski rasti. Čeprav borz še ni zajela panika, ker vsi pričakujejo dogovor o povišanju zdajšnje meje dolga 14.300 milijard dolarjev do 2. avgusta, pa je skoraj zanesljivo, da bo bonitetna agencija Standard & Poor znižala kreditno oceno ZDA, ker je v svoji napovedi pred tednom sporočila, da samo povišanje meje ne bo dovolj, ampak bo treba poskrbeti za dolgoročno zmanjšanje primanjkljaja v višini okoli 4.000 milijard dolarjev.

Če bo ocena znižana, bo to pomenilo, da bodo ZDA prvič v zgodovini od leta 1917, ko je Moody's začel izdajati tovrstne ocene, izgubila najvišjo oceno AAA. Posledice naj bi bile višje obresti na ameriški dolg in tudi v celotnem gospodarstvu, kot na primer pri hipotekah, študentskih posojilih in drugih. Zvezna država Kalifornija je v pričakovanju propada pogajanj napovedala izposojo petih milijard dolarjev od zasebnih vlagateljev.

Obama je napovedal, da po 2. avgustu vlada ne bo mogla sproti poravnavati vseh svojih obveznosti, kot so, na primer, pokojnine. Izguba zaupanja bi imela hude posledice in bi se razširila po vsem svetu. Bela hiša je zato povabila na pogovor tudi predstavnike veteranskih skupin, ki jim tudi grozi izpad sredstev. Obama jw Američane pozval, naj kličejo kongresnike in pritisnejo nanje. Američani so se odzvali in pisarne kongresnikov so v povprečju dobile 35.000 telefonskih klicev.