Kot smo poročali, so republikanci in demokrati po napetih večtedenskih pogajanjih v noči iz nedelje na ponedeljek le dosegli dogovor o zvišanju meje javnega dolga in zmanjšanju javne porabe, s katerim so se ZDA vsaj začasno izognile nevarnosti nezmožnosti plačevanja svojih obveznosti, obvarovale pa so se tudi pred skoraj gotovim znižanjem najvišje kreditne ocene AAA.

Demokrati so bili razdeljeni, saj je za predlog in proti njemu glasovalo po 95 kongresnikov, medtem ko so republikanci večinoma podprli predlog, saj je za glasovalo 174 republikancev, proti pa 66. Skupno je bilo 269 glasov za in 161 glasov proti.
V senatu je za glasovalo 74 senatorjev, 26 jih je bilo proti.

Dolg se bo povišal za 2.400 milijard dolarjev
V dogovoru, ki po mnenju obeh strani ni popoln, so se republikanci in demokrati zavezali, da zadolženost ameriškega gospodarstva s trenutnih 14.300 milijard dolarjev postopoma dvignejo za 2.400 milijard dolarjev in da bodo javno porabo v naslednjih desetih letih zmanjšali za tisoč milijard dolarjev, predvsem za tiste dohodke, glede katerih so se na pogajanjih strinjali tako demokrati kot republikanci. Z zmanjšano porabo doma in z okleščenimi izdatki za obrambo bodo takoj privarčevali 400 milijard, nato pa bo septembra sledil nov rez za 500 milijard dolarjev.

Ustanovili bodo tudi poseben odbor, ki bo do 24. novembra poiskal nove možnosti za krčenje proračunske porabe od 1,2 bilijona do 1,5 bilijona dolarjev. Takšno vsoto naj bi z dodatnimi ukrepi privarčevali v naslednjih 10 letih, kar bi bilo skupaj od 2,1 do 2,4 privarčevanega biljona dolarjev. Sem spadajo davčna reforma in zmanjšanje porabe tudi za pokojnine in zdravstveno varstvo upokojencev, pa tudi za obrambo.

Če kongres ne bo potrdil priporočil odbora, bodo začela veljati samodejna krčenja proračunske porabe, o katerih se morajo še dogovoriti. Obama je obljubil tudi, da bo še vedno vztrajal pri odpravi davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja in skušal to spraviti v priporočila odbora.

Težave ZDA ne bodo čudežno izginile
Čeprav se bodo ZDA s kompromisnim predlogom izognile bankrotu, pa težave tega vodilnega svetovnega gospodarstva niso končane. Še vedno lahko namreč izgubijo svojo kreditno oceno, saj predlog, ki so ga sprejeli, ne posega dovolj v proračunsko porabo.

Dogajanje na Kapitolu poleg svetovnih finančnih trgov, ki so se na novico o dogovoru odzvale pozitivno, zaskrbljeno spremlja tudi Kitajska, ki je s 1.145 milijardami dolarjev obveznic največji upnik ZDA. Kot pišejo kitajski mediji, naj bi Peking zdaj iskal možnosti za zmanjšanje svoje odvisnosti od dolarja oziroma za omilitev svoje finančne ranljivosti.

Prvič po napadu v kongresu tudi Giffordsova
Glasovanja v kongresu se je prvič po januarskem atentatu, ko jo je napadalec na zborovanju v Tucsonu v Arizoni ustrelil v glavo, udeležila tudi demokratska kongresnica Gabrielle Giffords iz Arizone, ki je kompromisni predlog podprla. V kongresu so jo pričakali s stoječimi ovacijami, Giffordsova pa je na vse strani pošiljala poljube in se zahvaljevala svojim kolegom.