"Rad bi sporočil, da so voditelji obeh strank dosegli dogovor, ki bo zmanjšal primanjkljaj, in se tako izognili nezmožnosti odplačevanja obveznosti, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice za naše gospodarstvo," je sporočil predsednik Obama. Ob tem je dodal, da ne gre za idealni dogovor, a da kompromisni predlog omogoča ZDA, da bodo lahko odplačevale svoje obveznosti.

Bo predstavniški dom izglasoval predlog?
O novem predlogu naj bi še v ponedeljek zvečer ali v torek zjutraj glasovala tako senat kot predstavniški dom, Obama pa ga mora podpisati do polnoči v torek. Kot poročajo tuji mediji, naj bi bila podpora v senatu taklo rekoč zagotovljena, podpora v predstavniškem domu pa je še vprašljiva. Obama je ob tem dejal, da so za dogovor potrebovali odločno preveč časa, in kongresnike obeh strank pozval, naj podprejo kompromisni predlog in tako preprečijo bankrot ZDA.

Tudi vodja republikanske večine v predstavniškem domu John Boehner je izrazil upanje, da bodo kongresniki o predlogu glasovali čim prej in ga tudi podprli. "Ni najbolj idealen dogovor, a dokazuje, koliko smo spremenili način razprave v tem mestu," je dejal Boehner. "Z olajšanjem lahko rečem, da so voditelji obeh strank stopili skupaj za dobro našega gospodarstva in dosegli zgodovinski dogovor," pa je dejal vodja demokratske večine v senatu Harry Reid.

Voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi je izrazila dvom o demokratski podpori, saj po njihovem mnenju predlog preveč popušča republikancem, kar pa sicer ni pomembno, če bodo le-ti predlog podprli.

Javno porabo v 10 letih zmanjšati za vsaj 2,1 bilijona
Obama je povedal, da se je demokratom in republikancem uspelo dogovoriti, da bodo dvignili mejo javnega dolga nad 14.300 milijard dolarjev, in da bodo v naslednjih desetih letih javno porabo zmanjšali za tisoč milijard dolarjev, in sicer za tiste dohodke, glede katerih so se na pogajanjih strinjali tako demokrati kot republikanci.

Z zmanjšano potrošnjo doma in okleščenimi izdatki za obrambo bodo takoj privarčevali 400 milijard, nato pa bo septembra sledil nov rez v višini 500 milijard dolarjev.

Ustanovljen bo poseben odbor, ki bo do konca leta poiskal nove možnosti za krčenje proračunske porabe v vrednosti od 1,2 bilijona do 1,5 bilijona dolarjev. Takšno vsoto naj bi z dodatnimi ukrepi privarčevali v naslednjih 10 letih, kar bi skupaj znelso od 2,1 do 2,4 privarčevanih biljonov dolarjev. Sem spadajo davčna reforma in zmanjšanje porabe tudi za pokojnine in zdravstveno varstvo upokojencev, pa tudi za obrambo.

Če kongres ne bo potrdil priporočil odbora, bodo začela veljati samodejna krčenja proračunske porabe, o katerih se morajo še dogovoriti. Obama je obljubil tudi, da bo še vedno vztrajal pri odpravi davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja in skušal to spraviti v priporočila odbora.

Številna nestrinjanja med demokrati in republikanci
Razprava o zvišanju meje javnega dolga in zmanjšanju javne porabe je bila dolga in naporna. Demokrati in republikanci se niso strinjali predvsem glede tega, kako zmanjšati proračunski primanjkljaj - ali varčevati le na račun zmanjšanja izdatkov tudi za zdravstvo in socialno varstvo, za kar so se zavzemali republikanci, ali tudi z zviševanjem davkov, kar so zagovarjali demokrati.

Prav tako se niso strinjali o višini dviga meje javnega dolga. Na podlagi predloga, ki so ga republikanci predlagali v začetku, bi dvig dolga zadoščal za plačilo obveznosti le do sredine leta 2012, kar pomeni, da bi se moral kongres prav med predsedniško kampanjo znova ukvarjati s problemom. Obama je dejal, da bo kompromisni predlog, če ga bodo podprli, tak scenarij preprečil.

Rok bi se iztekel v torek, finančni trgi napeto spremljali dogajanje
Rok, do katerega morajo ZDA doseči dogovor o zvišanju meje javnega dolga in zmanjšanja javne porabe, se sicer izteka v torek. Če tej vodilni svetovni gospodarski sili ne bi uspelo doseči dogovora, bi ji grozilo, da ne bi mogla več odplačevati vseh svojih obveznosti in bi se zelo verjetno znašla v drugi gospodarski recesiji.

Dogovor v ZDA bo zagotovo pozitivno vplival na finančne trge, ki so s strahom opazovali dogajanje na Kapitolu, saj so se bali gospodarskih posledic morebitnega neuspeha. Na japonskih trgih so novico že sprejeli z olajšanjem, zrasel pa je tudi japonski borzni indeks. Kljub doseženemu dogovoru pa bi lahko mednarodne bonitetne agencije znižale bonitetno oceno AAA, ki jo imajo ZDA, pri tem pa še ni jasno, kako in koliko bi to vplivalo na finančne trge, saj bi znižanje bonitetne ocene podražilo posojanje in povzročilo izgubo zaupanja.