V ozadju soočenja je bil sicer podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki ga ni bilo na soočenju in se po torkovi predstavi vodilne kandidatke Hillary Clinton najverjetneje ne bo odločil za kandidaturo. Pred soočenjem bi lahko največ izgubila, kar pa se ni zgodilo, in prvi odzivi analitikov govorijo, da je imela odličen večer.

"Mislim, da je odgovor precej očiten," je odgovorila Clintonova na vprašanje, kako se bo njena administracija razlikovala od predsednika Baracka Obame. "Mislim, da bi bila prva predsednica velika sprememba za ZDA," je bila le ena od številnih izjav, s katerimi je pokazala, da ni zastonj v politiki že skoraj pol stoletja. Clintonova je brez očitne agresije zadala udarec senatorju iz Vermonta Sandersu, ki se ji je v anketah najbolj približal, ko je dejala, da ni dovolj odločen proti orožarskemu lobiju. Sanders je opozarjal, da prihaja iz Vermonta, kjer je orožarska kultura vraščena v družbo.

Predlog brezplačnega šolstva
Vsi demokratski kandidati so za reforme kazenskega sistema, zaščito pravic temnopoltih pred policijskim nasiljem, zdravstva, višje plače, za pravice priseljencev, reforme finančnega sistema in kaznovanje bankirjev, ki ogrožajo družbo s tveganji in pohlepom ter za znižanje stroškov za študij - Sanders je predlagal celo uvedbo brezplačnega visokega šolstva. Clintonova meni, da bi morali mladi spoznati, kaj pomeni delati in sofinancirati lastno šolanje.

Večja funkcija ZDA v Siriji
Za nekdanjega sodelavca Agencije za nacionalno varnost Edwarda Snowdna je menila, da bi moral v zapor. Nekdanji guverner Marylanda Martin O'Malley je v podobnem tonu dodal, da se Snowden ne bi smel zateči po zaščito k Vladimirju Putinu.

Clintonova je ob tem dodala: "Ko se je Putin vrnil kot predsednik, je to spremenilo veliko stvari. Njegovemu nasilju se moramo postaviti po robu. Še posebej v Siriji je pomembno, in tu gre pohvala zdajšnji administraciji, ki se pogovarja z Rusijo, da jim pove, da so del rešitve, ki poskuša rešiti krvavo vojno in omogoči varno območje, da ljudem ne bo treba bežati iz Sirije, kot to počnejo zdaj. Pomembno je, da ZDA povedo Putinu, da ni spremenljivo, da v Siriji, kjer ustvarja še več kaosa, v imeno Al Asada napada ljudi. Česar pa ne moremo storiti, če ZDA ne bodo zasedle vodilne pozicije, za kar se zavzemam."

Sanders je ob tem dodal, da ni mirovnik in da bo šel v vojno, če bo to res potrebno.

Svoji kampanji pomagal le O'Malley
Nekdanji guverner Rhode Islanda Lincoln Chaffee je prestop od republikancev med neodvisne in nazadnje med demokrate utemeljil s tem, da so njegova stališča enaka, kot so vedno bila, premaknile pa so se stranke. Nekdanji senator iz Virginije Jim Webb je ostal v spominu z nenehnimi pritiski na voditelja, da mu ne da dovolj časa za besedo, volivce pa je nekdanji marinec in veteran vietnamske vojne verjetno prestrašil z odgovorom na vprašanje o tem, na katere politične sovražnike je najbolj ponosen. S togo vojaško držo je odgovoril, da na Vietnamca, ki ga je ranil z bombo, in z nasmehom dodal, da ga ni več med živimi.

Od treh kandidatov, ki jih ankete komajda zaznavajo, je svoji kampanji nekoliko pomagal le O'Malley. Clintonova je njegove kritike zavrnila, ko se mu je zahvalila, da jo je podprl za predsednico leta 2008, napade zaradi njenega senatnega glasu za invazijo na Irak leta 2003 in vprašanje presoje, ki jih ta glas sproža, pa je gladko zatrla z opombo, da si jo je Obama leta 2009, ko jo je premagal v veliki meri ravno zaradi Iraka, izbral za državno sekretarko.

Kazino kapitalizem
Največjo ost pa je prihranila za republikance, ki jih je obtožila, da se vedno pritožujejo nad veliko vlado in porabo, nimajo pa nič proti, če ta velika vlada ženskam prepove splav. Sandersa, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je ujela na levi nogi še pri vprašanju kandidatom, ali so kapitalisti.

Sanders je dejal, da ni za kazino kapitalizem, v katerem ima manjšina vse, drugi pa nič, in priporočil, da bi se morale ZDA zgledovati po Danski in drugih skandinavskih državah. "Mi nismo Danska. Dansko imam rada, ampak mi smo ZDA," je dejala ter svetovala, da morajo kapitalizem ubraniti pred samim seboj in preprečiti njegove izpade, ne pa mu nasprotovati. Velik aplavz je požel, ko je pozval k politični revoluciji množice, ki naj pride na volitve in s tem izniči vpliv milijarderjev, ki skušajo kupiti volitve za svoje kandidate. Sicer pa večjih razlik med kandidati glede glavnih vprašanj, ki zanimajo volivce, ni bilo.

Manj burna razprava od republikancev
Razprava demokratov je bila tudi sicer popolnoma drugačna razprava republikancev. "Na tem odru ni nihče poniževal žensk, nihče ni dajal rasističnih izjav o novih priseljencih, nihče ni govoril grdo o drugih Američanih zaradi verskih prepričanj," je debato sklenil O'Malley. Njegove izjave so letele predvsem na vodilnega republikanskega kandidata Donalda Trumpa, ki ga je označil za karnevalskega kričača.

Trumpa v nadaljevanju razprave ni omenjal nihče več, razen v okviru celotne kaste ameriških milijarderjev, ki lahko v primeru zmage katerega koli od demokratskih kandidatov pričakujejo višje davke, s katerimi bi uvedli brezplačno visoko šolstvo, pravo zdravstveno reformo, povišanje minimalne plače, porodniški dopust in podobne pobude.