Kot vodja ameriške diplomacije v letih 2009-2013 je uporabljala izključno svoj zasebni elektronski naslov. Ker zveznemu arhivu ni predala celotne elektronske korespondence iz tistega časa, tj. okoli 55.000 elektronskih sporočil, je s tem kršila zvezna pravila o shranjevanju podatkov visokih predstavnikov države, kamor vsekakor spada tudi elektronska pošta ministrov.

Clintonova v svoj bran pravi, da ji je bilo tako "bolj prikladno" in da bi bilo verjetno res bolje, če bi uporabljala ločena elektronska naslova za zasebno in službeno rabo. Kljub temu pa je zatrdila, da z zasebnega poštnega naslova ni pošiljala nobenih tajnih državnih dokumentov.

Grozi ji kazen
Afera pa se je še zaostrila prejšnjo sredo, ko je zunanjepolitični odbor predstavniškega doma ameriškega kongresa odredil, da mora Clintonova izročiti celotno elektronsko pošto, povezano z dogajanjem v Libiji, sicer ji grozi kazen. Zahteva je povezana z delom posebne komisije kongresa, ki preiskuje teroristični napad na ameriški konzulat v Bengaziju 11. septembra 2012, v katerem so islamisti ubili štiri ljudi, med njimi tedanjega veleposlanika ZDA v Libiji.

Republikanec Trey Gowdy, ki vodi komisijo, je napovedal, da bo, če bo treba tudi po pravni poti, pridobil vso elektronsko pošto Clintonove iz tistega časa. Na dogajanje se je nato odzvala tudi sama Clintonova in pozvala k objavi sporne elektronske pošte. "Želim, da javnost vidi mojo elektronsko pošto. Državo sem prosila, naj jo objavi. Sporočili so, da bodo preučili možnosti za njeno objavo, kakor hitro bo to mogoče," je tvitnila ena najvidnejših ameriških političark.

Dejala je še, da je večino sporočil že izbrisala, vključno s tistimi, ki so bili povezani z načrtovanjem poroke njene hčere in pogreba njene matere. "Večina elektronske pošte je bila povezana z delom zunanjega ministrstva, kar je tudi zabeleženo, saj so bili v vseh sporočilih tudi naslovniki iz drugih vladnih uradov," je dejala.