V Združenem kraljestvu se – poleg ponesrečenega brexita – dogajajo družbeni premiki, ki jih ustvarjajo nihče drug kot njeni prebivalci, pripadniki civilne družbe. Z vztrajnostjo in pritiski jim počasi uspeva vplivati na odločitve politike, ki lahko, kot se zdi, edina vpliva na korenite spremembe.

Po spomladanskih okoljevarstvenih protestih v središču Londona Upor proti izumrtju (angl. Extinction Rebellion), ko je ceste, mostove in trge preplavila množica, tudi strokovnjakov in profesorjev, ki se z javnih površin, na katerih so sedeli ali ležali, ni hotela umakniti in se na neki način pustila prostovoljno aretirati, da bi zapolnili kapaciteto zaporov, saj so na tak način zahtevali sprejetje ustreznih ukrepov za zajezitev podnebnih sprememb, je britanska vlada le razglasila stanje podnebne krize, ki je zamenjal termin podnebne spremembe.

Pred nekaj dnevi pa je v medijih zavela zanimiva novica, da je 17 svetovno uveljavljenih, nagrajenih in priznanih britanskih arhitekturnih birojev, med njimi že omenjeni biro Zahe Hadid, Foster + Partners in Chipperfield, ki so svoj pečat z monumentalnimi projekti pustili po vsem svetu, tudi v Tokiu, Pekingu, Riadu in Nursultanu (Astana), razglasilo podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti (UK Architects Declare Climate and Biodiversity Emergency) in stanovske kolege pozvalo k zavezi, da v prihodnje s svojim delom prispevajo k zmanjšanju izpusta ogljikovega dioksida in k temu napeljujejo tudi svoje stranke z vsega sveta.

Ob tem se sklicujejo na britanski Svet za zeleno gradnjo in podatek, da grajeno okolje v Združenem kraljestvu proizvede 40 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida. "Zavezali smo se, da bomo oblikovali zgradbe, mesta in infrastrukturo s pozitivnim vplivom na okolje, ki bi lahko postal del širšega trajnostno naravnanega sistema," so zapisali v izjavi z 11 točkami. K peticiji oziroma deklaraciji se je zavezalo že skoraj 500 arhitekturnih birojev, podobno zavezo pa so sprejeli tudi britanski študenti arhitekture.

Arhitekti bodo sodelovali z vlado

Zadeva je šla tako daleč, da je skupno izjavo in uradno odločitev o vlogi arhitektov v povezavi s podnebnimi spremembami oziroma podnebno krizo sprejel tudi svet Kraljevega inštituta britanskih arhitektov (RIBA). "Podnebna kriza je največji izziv, pred katerim sta naš planet in stroka. Da pa bi imeli tudi odločilen vpliv, moramo narediti več od zgolj simbolne izjave – tople besede moramo spremeniti v močna dejanja," je prepričan predsednik RIBE Ben Derbyshire.

Petletni načrt RIBE obsega uskladitev standardizacije trajnostnega razvoja britanskih arhitektov, pritisk na odločitve vlade in zmanjšanje ogljičnega odtisa pri delu članov RIBE, ki so se zavezali, da bodo sodelovali pri izpolnitvi vladnega cilja, da bi bilo Združeno kraljestvo do leta 2050 ogljično nevtralno, povedano z drugimi besedami, da bi bila stopnja neto izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 ničelna. "Arhitekti moramo skupaj s kolegi po vsem svetu spremeniti naše prakse in težiti k spremembam, ki bodo imele učinek na svetovni ravni," pravi Derbyshire.

"Začeli smo industrijsko revolucijo ... zdaj bomo prvi znižali izpuste"

Konec junija je London sprejel odločitev, da bo Združeno kraljestvo prvo večje gospodarstvo na svetu z uradnim ciljem ničelnih neto izpustov ogljikovega dioksida do sredine stoletja, do zdaj je bil njihov cilj znižati izpuste za 80 odstotkov. Domova britanskega parlamenta sta predlog zakonodaje potrdila brez glasovanja.

"Združeno kraljestvo je zagnalo industrijsko revolucijo, ki je prinesla svetovno gospodarsko rast, a tudi povečane izpuste," je dejal minister za energijo in čisto rast Chris Skidmore. "Danes znova vodimo v svetu tako, da smo prvo večje gospodarstvo, ki je sprejelo zakonodajo za znižanje izpustov na neto ničlo do leta 2050, medtem ko ostajamo zavezani gospodarski rasti."

Hišica iz slame iz zgodbe o treh prašičkih

"Priča smo največji mobilizaciji arhitektov v boju proti podnebnim spremembam," so zapisali na portalu Dezeen, specializiranim za arhitekturo in oblikovanje, ki za prihodnost gradnje izpostavlja pomen nove estetike in novih, ekoloških, materialov v arhitekturi, ki bi bili lahko celo "povod za umetniško in politično renesanso na svetovni ravni, ki ne bi bila nič manj pomembna od pojava modernizma". To bi pomenilo tudi korenite spremembe v sodobnem gradbeništvu in pridobljenem znanju, od urbanizma do izbire materialov.

Arhitekti namreč opravičujejo količino vgrajenega ogljika v zgradbi z življenjsko dobo objekta. Argument, zakaj se vgrajuje beton, ki ima kot material visoko vsebnost ogljika, je tudi ta, da je obstojnost betonskih objektov več desetletij in se jih zato dojema kot trajnostne. To pa je "formula, ki jo bo treba na novo zapisati", provokativno zapisuje portal kot razmislek o ponovni uporabi materialov za gradnjo, kot so slama in drugi naravni materiali, ki so sicer manj trajnosti, a imajo več možnosti oblikovanja.

Ljudje bi se v tem primeru morali odpovedati določenim merilom pri gradnji objektov, kot so: vzdržljivost, trdnost in obstojnost. V zameno za njihovo izgubo in posledično izboljšanje podnebnih razmer in biološke raznolikosti bi uporabljali materiale, ki ne bi bili tako trdni in bi potrebovali veliko več vzdrževanja. V zgodbi o treh prašičkih torej ne bi "zmagal" pujs z najtrdnejšo hiško, ampak tisti z do okolja najprijaznejšo, pa čeprav jo odpihne zlobni volk.

Tudi cement onesnažuje svet s CO2

Neodvisni kraljevi inštitut za mendarodne zadeve s sedežem v Londonu miselno vozlišče Chatham House je pred kratkim objavilo poročilo, v katerem ugotavlja, da je vsako leto proizvedenih več kot štiri milijarde ton cementa, kar predstavlja okoli osem odstotkov svetovnih izpustov ogljikovega dioksida. Po ocenah naj bi njegovo uporabo in proizvodnjo v prihodnjih 30 letih povečali za več kot pet milijard ton na leto.

"Hitra urbanizacija in gospodarski razvoj regij v jugovzhodni Aziji in podsaharski Afriki bosta povečala zahteve po novih objektih in posledično povpraševanje po betonu in cementu. Ker naj bi do leta 2050 v slumih živelo približno tri milijarde ljudi, so nujne hitre rešitve za gradnjo hiš," so zapisali v poročilu Chathama. Pri tem opozarjajo, da zahteve razvijajočega sveta ne bodo omejene le na bivališča, ampak tudi na gradnjo infrastrukture, komunale in energetskih objektov, ki pa so, seveda, odvisni od betona, "pa naj si bo za transport infrastrukture, vetrnih elektrarn ali gradnje jezov za hidroelektrarne".

Pogozdovanje in alternativni viri energije

Britanci so tako na dobri poti, da do konca leta 2019 več kot polovico energije proizvedejo iz virov z nizkimi izpusti, kot so sončna, vetrna in jedrska energija, kar bi jim uspelo prvič po 19. stoletju. Obstoječe izpuste bodo lahko izničili tudi s pogozdovanjem, uporabo tehnologije za lovljenje in hrambo ogljikovega dioksida.

V Franciji nadomestila za sanacije objektov

Po neuspelem vrhu EU-ja, 20. junija, ko države niso sprejele soglasja o cilju ogljične nevtralnosti, saj so temu nasprotovale Poljska, Madžarska, Češka in Estonija, pa je v četrtek tudi francoska vlada sprejela zavezo k ogljični ničelnosti do leta 2050, kar je v skladu s pariškim podnebnim sporazumom. Kot je poročal Reuters, bi uporabo fosilnih goriv do leta 2030 znižali za 40 odstotkov (zdajšnja zaveza je bila 30 odstotkov), pospešili bi razvoj energije z nizkimi izpusti ogljika in proizvodnjo obnovljivega ogljika.

Bistvo zakona sta znižanje izpustov in zmanjšanje energetske porabe okoli 7,2 milijona gospodinjstev v Franciji, ki so energetsko potratna (badly insulated), posameznikom pa bi dali nadomestila za sanacije do leta 2028. Domovi v Franciji predstavljajo 45 odstotkov porabe celotne energije in četrtino izpusta ogljikovega dioksida. Z novim zakonom pa bo lahko država pritisnila tudi za zaprtje štirih toplarn na premog do leta 2022, s strožjimi ukrepi.

Slovenija svojo okoljsko politiko še oblikuje

O cilju razogljičenja do leta 2050 poteka razprava tudi v Sloveniji, kjer ministrstvo za okolje in prostor pripravlja poseben podnebni zakon. Kot je v nedavnem intervjuju za MMC dejal minister za okolje in prostor Simon Zajc, je Slovenija med ambicioznejšimi članicami EU-ja glede cilja ogljične nevtralnosti, "zdaj pa nas čaka, da to tudi pretopimo v zakonodajo, kar bo težji del".