Valls bo na premierskem položaju zamenjal Jean-Marca Ayraulta, ki je Hollandu ponudil odstop po slabem rezultatu vladajočih socialistov na lokalnih volitvah.
Med Francozi velja Valls za najbolj priljubljenega člana vladne ekipe, ki je sicer bolj blizu desnemu in gospodarstvu naklonjenemu krilu socialistov. Pretekli dosežki francoske levice, kot sta 35-urni delovni teden in upokojitev pri 60 letih, po njegovem mnenju niso vzdržni. Kot notranji minister pa je med drugim ostro nastopil proti nezakonitim priseljencem v Franciji.
Na nedeljskih volitvah je bila zmaga Anne Hidalgo v bitki za pariški županski stolček skorajda edini razlog za slavje, ki so ga imeli sinoči francoski socialisti. Skrb vzbujajoč je izjemen vzpon skrajne desnice z Marine Le Pen na čelu.
"Očitno vstopamo v novo fazo, duopol francoske politike je bil prelomljen in zdaj je treba računati na tretjega igralca," je dejala Le Penova, pri čemer je imela v mislih dolgoletno prevlado socialistov in konservativcev v francoski politiki.
Nacionalna fronta (FN) Le Penove bo tako prihodnjih šest let imela v rokah najmanj dve večji obmorski mesti (Fréjus in Béziers), ob tem pa še najmanj šest manjših mest na jugu in severu. Gre za najboljši rezultat NF-ja na županskih volitvah, čeprav je Le Penova upala na še malce več. Skupno je opozicija levici prevzela kar 150 mest po vsej državi.
Najmanj priljubljeni predsednik
Levica je kljub strmemu padcu priljubljenosti socialističnega predsednika Hollanda ohranila večino večjih mest, vključno s Parizom, kjer je podžupanja Anne Hidalgo zmagala precej suvereno.
Strokovnjaki slabšo predstavo levice pripisujejo predvsem nepriljubljenim reformam, ki ne kažejo rezultatov (nezaposlenost ostaja pri 10 odstotkih), in škandalom, ki so zaznamovali prvi dve leti Hollandovega predsedovanja. Hollande je po javnomnenjskih anketah najmanj priljubljen francoski predsednik v zadnjih 56 letih.
Kljub porazu namerava Hollandova vlada vztrajati z gospodarskimi reformami in varčevalnimi ukrepi, medtem ko je Le Penovi uspelo predvsem s precej bolj populističnimi obljubami in nacionalistično retoriko, predvsem proti priseljencem. Le Penova se je tudi javno zavzela za opustitev evra.
Kdo je Anne Hidalgo?
A prvo ime nedeljskih volitev ostaja 54-letna Anne Hidalgo, ki je postala prva županja Pariza. "Sem prva ženska na tem mestu. Zavedam se izziva," je povedala Hidalgova po zmagi nad kandidatko desnice, nekdanjo Sarkozyjevo ministrico Nathalie Kosciusko-Morizet.
Hidalgova je bila rojena v Španiji, a je odraščala v Franciji. Njen dedek je bil španski socialist, ki je po koncu španske državljanske vojne z ženo in otroki prebegnil v Francijo. Čez nekaj časa se je družina vrnila v Španijo, a je babica Hidalgove med potjo umrla, njenega dedka pa so obsodili na smrt (kazen je bila pozneje spremenjena v dosmrtno ječo). Očeta Hidalgove so tako vzgajali stari starši. Družina se je zaradi težkega finančnega položaja v državi z dvema hčerkama, Anne in Mario, leta 1961 preselila v Francijo. Francosko državljanstvo je Hidalgova dobila pri 14 letih, takrat pa si je tudi spremenila ime iz španske Ane v bolj francosko Anne.
Hidalgova je diplomirala iz sociologije, članica Socialistov (PS) je od leta 1994. Leta 1997 je delala kot svetovalka v kabinetu ministrice za zaposlovanje Martine Aubry, se nato preselila na mesto tehnične svetovalke v kabinetu Nicole Pery, državne sekretarke za pravice žensk, med letoma 2000 in 2002 pa je delala kot tehnična svetovalka v kabinetu ministrice za pravosodje Marylise Lebranchu. Prijatelji jo opisujejo kot "pošteno, resno in skromno", a pod videzom fleksibilnosti se skriva železna roka, zaradi česar kolegi znajo povedati, da jo je zelo težko premakniti, če se v nekaj zapiči.
Prva podžupanja
Leta 2001 je postala prva podžupanja Pariza (pod županom Bertrandom Delanoëjem) in na tem mestu ostala do nedeljskih volitev, ki so jo ponesle še stopničko više. Zdaj bo lahko opravljala "najboljšo izvoljeno službo, kar jih je", kot se je izrazila v intervjuju lani. Je pa zanimivo, da si kot ženska v politiki za svojo vzornico ni vzela socialistične predsedniške kandidatke Ségolène Royal (ta je leta 2007 izgubila proti Sarkozyju), ampak so ji precej bližje ideje Delanoëja, Lionela Jospina in Dominiqua Straussa - Kahna.
In čeprav so vsi pričakovali, da bo po Hollandovem prihodu v Elizejsko palačo prevzela enega izmed ministrskih stolčkov, se je Hidalgova raje odločila ostati v mestni hiši in počakati na naskok na mesto županje.
Kot "Španka v Franciji" Hidalgova zelo rada citira francoskega pisca Sacho Guitryja, ki je nekoč izjavil: "Biti Parižan ne pomeni biti rojen v Parizu, ampak biti ponovno rojen v Parizu." Nedvomno primernejša oznaka za Hidalgovo kot tista, ki si jo je o svoji tekmici privoščila glamurozna in 14 let mlajša Kosciusko-Morizetova, ki je njuno župansko bitko opisala kot "boj med zvezdnico in oskrbnico", kar so številni videli kot zlobno snobovsko pripombo, ki je letela na španske korenine Hidalgove.
Hidalgova se je v predvolilnih obljubah zavezala k velikim vlaganjem v stanovanja, promet in zelene površine, s čimer hoče ustaviti množične selitve srednjega in delavskega razreda v predmestja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje