Potem ko je Francija v torek priznala nov sirski opozicijski blok, ki so ga pred kratkim v Dohi oblikovale sirske opozicijske skupine, je francoski predsednik Francois Hollande v Parizu kot prvi voditelj katere izmed držav sprejel vodjo Sirske nacionalne koalicije Ahmeda Moaza Al Hatiba. Ob ustanovitvi bloka so se opozicijske skupine zavezale, da bodo po mednarodnem priznanju oblikovale prehodno vlado.
Za vodjo bloka je bil izvoljen muslimanski klerik Al Hatib, znan po zmernih stališčih. Sirijo je zapustil pred tremi meseci. Iz Elizejske palače so sporočili, da so se pogovori med njim in Hollandom osredotočali predvsem na to, kako zaščiti "osvobojena ozemlja", da bi lahko begunce dosegla človekoljubna pomoč.
Za Francijo Velika Britanija
Tudi Velika Britanija je blizu takšnemu priznanju sirske opozicije. Kot poroča BBC, je britanski zunanji minister William Hague dejal, da meni, da bi to lahko bila "verodostojna politična alternativa" Asadovi vladi.
"Potrebujemo njihova zagotovila o vključevanju vseh skupnosti, moramo vedeti, da imajo resnično podporo v vsej Siriji, preden se odločimo za tako pomemben korak priznanja," je dejal Hague.
Podpora Velike Britanije bi opoziciji močno koristila, saj bi se lahko ta država zavzemala za umik embarga Evropske unije na oskrbo upornikov z orožjem.
Blokada Damaska
Medtem sirska državna televizija poroča, da je vojska blokirala glavne ceste do glavnega mesta Damaska in nekaterih drugih bližnjih območij. Vlada Bašarja Al Asada naj bi s tem želela okrepiti svoj primež nad, kot svoje nasprotnike označuje vlada, "teroristi".
Kot poročajo opozicijski aktivisti, številni študenti ne morejo do univerz v Damasku. Zadnje dni so se je v predmestjih glavnega mesta sicer odvijali siloviti boji med vladnimi in protivladnimi silami.
Nemčija postavlja rakete v Turčiji?
Nemški časopis Süddeutsche Zeitung poroča, da naj bi nemška vlada načrtovala namestitev raket patriot na ozemlje Turčije, nemške partnerice v zvezi Nato. Rakete bi bile nameščene na meji s Sirijo. Kot poroča časopis, bo Nemčija na meji namestila svoje rakete patriot najnovejšega tipa PAC-3, pa tudi 170 vojakov, ki jih bodo upravljali. Vlada naj bi se zdaj ukvarjala z vprašanjem, ali potrebuje za napotitev vojakov odobritev parlamenta.
Turčija bo po navedbah časopisa sicer v ponedeljek za namestitev raket uradno zaprosila zvezo Nato, o čemer smo že poročali. Tiskovna predstavnika Nata Carmen Romero je sicer dejala: "Turčija ni poslala prošnje. Če bi takšna prošnja prišla, jo bodo zaveznice preučile." Podobno so povedali tudi na nemškem obrambnem ministrstvu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje