Mednarodna zdravstvena organizacija (WHO) je 17. maja leta 1990 homoseksualnost zbrisala s seznama psihičnih motenj in tako odstranila oznake bolezen, motnja ali sprevrženost. Od takrat so istospolno usmerjeni pridobili več pravic. Kljub temu so ponekod še vedno diskriminirani in nimajo enakih pravic kot heterospolno usmerjeni inčeprav boj številnih skupin za enakopravnost poteka že več let, se spolna usmerjenost velikokrat uporablja kot opravičilo za kršitev človekovih pravic.

Zakonska zveza med osebami istega spola v večini držav Evropske unije še vedno ni priznana, istospolni pari, ki so poročeni, pa imajo težave pri uveljavljanju svojih pravic drugod po Uniji. Evropski parlament je sicer sprejel vrsto resolucij, kjer poziva k odpravi diskriminacije istospolno usmerjenih in se zavzema za to, da bi prihodnje generacije Evropejcev sprejele kulturo odprtosti in strpnosti, a so družbe ponekod še precej zaprte.

Še huje je v drugih državah, predvsem afriških in arabskih, kjer lahko istospolno usmerjeni, biseksualci in transseksualci pristanejo za dolgo v zaporih in jih lahko doleti tudi smrtna kazen.

Proti diskriminaciji se bojujejo tudi Združeni narodi
Diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete je aktualna tudi v okviru Združenih narodov in Evropske unije. Leta 2008 je bila v okviru Generalne skupščine predstavljena prva izjava o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti. Marca leta 2011 je bila v okviru Sveta ZN-a za človekove pravice predstavljena izjava o prenehanju nasilja nad istospolno usmerjenimi.

Prva, zgodovinska resolucija o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti pa je bila v okviru Sveta ZN-a za človekove pravice sprejeta junija 2011. Na zunanjem ministrstvu so pojasnili, da je Slovenija podprla vse omenjene dokumente.

Četrtina istospolno usmerjenih žrtve diskriminacije
Evropska agencija za temeljne pravice je pred svetovnim dnevom boja proti homofobiji izvedla najbolj obširno raziskavo o istospolno usmerjenih v državah Evropske unije in na Hrvaškem, kjer je zaslišala več kot 93.000 ljudi. Raziskava je pokazala nekaj skrb vzbujajočih podatkov. Kar četrtina istospolno usmerjenih je namreč povedala, da so bili v zadnjih petih letih tarča napada ali nasilne grožnje zaradi svoje spolne usmerjenosti, večkrat pa so žrtve diskriminacije mlajši in revnejši.

Največ napadov se je zgodilo na javnih mestih, žrtve pa so bili moški večkrat kot ženske. Več kot polovica tistih, ki so bili žrtve diskriminacije ali napada, tega niso prijavili oblastem, saj so bili prepričani, da te ne bodo ukrepale. Priblilžno 20 odstotkov vprašanih istospolno usmerjenih je povedalo, da so bili žrtve diskriminacije na delovnem mestu ali ko so iskali zaposlitev, dve tretjini vprašanih pa sta povedali, da so skušali svojo spolno usmerjenost v šoli prikriti.

Direktor agencije Morten Kjaerum je ob tem povedal, da je pred Evropsko unijo še veliko dela in izzivov v boju proti diskriminaciji proti istospolno usmerjenim.