V Pekingu so s pritajenim zanimanjem spremljali potek referenduma na Škotskem, predvsem zaradi možnosti, da bodo njegovi rezultati vplivali na nadaljnje dogajanje v Hongkongu.

Tega je leta 1997 Velika Britanija v okviru sporazuma "ena država, dva sistema" vrnila Kitajski. V tej kitajski pokrajini, ki ima poseben status, namreč še naprej vre.

V ponedeljek je začelo enotedensko stavko več tisoč študentov hongkonških univerz, ki zahtevajo splošne volitve predsednika te pokrajine brez kakršnega koli vpletanja Pekinga. Volitve bodo čez tri leta.

Kitajski predsednik Ši Džinping je delegaciji hongkonških politikov, ki je na obisku v Pekingu, zelo jasno povedal, da bodo oblasti nadaljevale politiko dveh Kitajsk, kar pomeni, da bo Hongkong imel še naprej poseben status, vendar pa bo vztrajal pri izvajanju temeljnega zakona, na osnovi katerega oblasti dajejo soglasje k posameznim kandidaturam.

Civilna družbena gibanja namreč zahtevajo popolno svobodo izbire, na kar pa v Pekingu niso privolili. V ozadju je skrb, da bi popolna suverenost Hongkonga na tem območju okrepila separatistične težnje, kar bi se lahko končalo s poskusom odcepitve.

Javno mnenje v Hongkongu je glede tega vprašanja razdeljeno, vodilni gospodarski krogi pa poudarjajo, da utegne nadaljnje zaostrovanje s Pekingom bistveno poslabšati gospodarski položaj v Hongkongu, ki ga je začel po levi hitro prehitevati Šanghaj, ki postaja vodilno kitajsko finančno središče.

Uroš Lipušček, Druga jutranja kronika