Med skupno 47 obtoženimi so številni aktivisti, akademiki in nekdanji poslanci.

Namen neuradnih primarnih volitev julija 2020 je bil ugotoviti, kateri kandidati bi imeli najboljše možnosti na predvidenih volitvah v hongkonški parlament. Na njih je glasovalo več kot 600.000 ljudi, parlamentarne volitve pa so bile zaradi pandemije covida-19 naposled preložene.

Kot je navajalo tožilstvo, so oporečniki želeli prevzeti nadzor nad zakonodajnim telesom, da bi prisilili oblasti, da ugodijo ključnim zahtevam množičnih protivladnih protestov.

Potem ko je 31 aktivistov priznalo krivdo, je sodišče maja še 14 ljudi obsodilo subverzije, dva pa je oprostilo. Sodišče je najdaljšo kazen prisodilo pravniku Bennyju Taiju, ki bo v zaporu preživel predvidoma deset let. Po poročanju BBC-ja so sodniki rekli, da je Tai "zagovarjal revolucijo".

Drugi znani aktivist Joshua Wong, ki je priznal krivdo, je bil obsojen na več kot štiriletno zaporno kazen.

Sodniki so se strinjali s trditvijo tožilstva, da bi načrt obsojencev ustvaril ustavno krizo.

Sojenje je pomenilo največjo uporabo strogega zakona o nacionalni varnosti, ki so ga v Hongkongu sprejeli na pobudo oblasti v Pekingu kot odgovor na množične prodemokratične proteste leta 2019.

Protesti z več sto tisoč udeleženci so trajali več mesecev, sprožil pa jih je predlog zakona, ki bi omogočil izročitev osumljencev za huda kazniva dejanja celinski Kitajski.

Oblasti v Pekingu in Hongkongu trdijo, da je zakon o nacionalni varnosti nujen za ohranjanje stabilnosti, in zanikajo, da je oslabil avtonomijo mesta. Oblasti pravijo tudi, da obsodbe oporečnikov služijo za svarilo pred spodkopavanjem kitajske nacionalne varnosti.

Zahod kritičen do obsodb

Odločitev sodišča so danes obsodili v Združenem kraljestvu, ki je z izjemo krajše japonske zasedbe vladalo Hongkongu od 1841 do predaje Kitajski leta 1997.

Sekretarka zunanjega ministrstva Catherine West je dejala, da gre za pokazatelj, kako hongkonške oblasti uporabljajo zakon o nacionalni varnosti za kriminalizacijo političnih nasprotnikov.

Podobno kritični so bili po izreku sodbe v Avstraliji, saj ima eden izmed obsojencev tudi avstralsko državljanstvo, ter v ZDA.

Peking je opozoril, da takšni odzivi Zahoda "zaničujejo in teptajo" vladavino prava. Kot je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva za zunanje zadeve Lin Džian, pri tem zahodne države ignorirajo dejstvo, da tudi same koristijo pravne postopke za zaščito nacionalne varnosti.

"Ena država, dva sistema"

Hongkong temelji na političnem modelu "ena država, dva sistema", v skladu s katerim se je kitajska oblast zavezala, da bo sistem v nekdanji britanski koloniji ostal nespremenjen 50 let po predaji.

Sedemmilijonski Hongkong je po predaji Kitajski leta 1997 tako obdržal delno avtonomijo. Zakonodaja, ki je bila sprejeta v zadnjih letih, pa je dala Pekingu obsežnejša pooblastila, kar je naletelo na množično neodobravanje dela prebivalstva v Hongkongu.

Med drugim so oblasti v odgovor na proteste za večje svoboščine zmanjšale število neposredno izvoljenih poslancev in poslank zakonodajnega sveta. Veliko večino poslancev in poslank zdaj izbira odbor, ki je naklonjen Pekingu, vse kandidate pa najprej preveri agencija za nacionalno varnost.