Po poročanju reškega Novega lista bi lahko imele omenjene članice zveze Nato čez pet ali šest let skupno eskadriljo vojaških letal in ustrezno logistiko za njihovo vzdrževanje. Neimenovani vir pri hrvaški vladi je za časopis potrdil, da pogovori o tem že potekajo na tehnični ravni.

A vir opozarja, da bodo morale države na koncu sprejeti politično odločitev o skupnem vojaškem letalstvu.

"Ni težko dojeti, da je veliko racionalneje, da bi skupaj imeli deset ali 15 letal, kot da bi jih vsaka država kupila po deset. Sicer pa za takšno odločitev, ki jo podpira Nato, ne zadostuje zgolj racionalen izračun, temveč je treba zaradi občutljivih nacionalnih interesov dobiti tudi politično podporo v vseh državah," je dejal vir.

Na pogovore o skupnem projektu kaže tudi predlog hrvaškega strateškega pregleda obrambe, ki ga je hrvaška vlada sprejela na četrtkovi seji, kjer so med drugim zapisali, da je remont vojaških letal mig-21 v Ukrajini zgolj začasna rešitev do končne odločitve o načinu zaščite zračnega prostora nad Hrvaško.

Strateški pregled omenja, da bodo obravnavali pobudo, s katero bi zračni prostor zaščitili na podlagi sodelovanja ter delitve resursov in kapacitet z državami v regiji.

Hrvaški migi-21 bodo po remontu uporabni do leta 2019, za obnovo vojaškega letalstva pa bo potrebna najmanj milijarda evrov, kar je težko uresničljivo glede na perspektive vojaškega proračuna, ocenjuje Novi list.