Hrvaško gospodarstvo je močno odvisno od turizma, ki pa letos zaradi svetovne krize ne bo prineslo v državno malho toliko denarja kot v preteklih letih. Foto: EPA
Hrvaško gospodarstvo je močno odvisno od turizma, ki pa letos zaradi svetovne krize ne bo prineslo v državno malho toliko denarja kot v preteklih letih. Foto: EPA
Mesić meni, da prava kriza šele prihaja.

Ob tem navajajo podatek, da se je notranji dolg povzpel na okoli 16 milijard kun, izračunali pa so tudi, da se dolg mesečno poveča za dodatnih 600 milionov. Opozarjajo, da bo, če se bodo te smernice nadaljevale - in za zdaj vse kaže na to, dolg konec leta že večji od 20 milijard kun. "In ko doseže 20 milijard kun, potem vemo, kaj se bo zgodili. Razpad!" je dejal Ozren Matijašević iz zveze sindikatov in dodal, da od države pričakujejo hitro ukrepanje, predvsem glede plačevanja v roku 60 dni, še posebej v velikih javnih podjetjih.

Če se to ne bo zgodilo, opozarjajo, bo v nevarnosti 237.000 delovnih mest. Ravno plačevanje v roku 60 dni je bila ena izmed pompozno napovedanih potez premierja Sanaderja in ministra Ivana Šukera, vendar ni bila realizirana, piše Index.hr. Sanader je socialne partnerje in tudi sindikate ter delodajalce pozval, naj reševanje te problematike pustijo za čas po volitvah. Te so bile prejšnjo nedeljo.

Po pisanju Novega lista je stanje zdaj še slabše, saj podatki sindikatov temeljijo na podatkih prvih treh mesecev, dejansko pa bi bil dolg lahko še veliko višji od 16 milijard kun. Ob tem hrvaški mediji opominjajo, da je bil od desetih napovedanih ukrepov proti recesiji uresničen le eden: rebalans proračuna, preostali pa za zdaj ostajajo mrtva črka na papirju. Vlada je napovedala tudi ukrepe za razbremenitev gospodarstva, med drugim spremembo obremenitev, zagotavljanje likvidnosti in usklajevanje državnih podpor s sistemom EU-ja.

Kot kritično ugotavlja index.hr, se je vlada zadnja dva meseca v okviru agresivne predvolilne kampanje raje ukvarjala z odgovarjanjem na kritike kot pa z dejanskim pripravljanjem učinkovitih ukrepov. Na vsako kritiko so v vladi odvrnili, da gre za podlo volilno kampanjo: tako so ocenili tudi nedavno poročilo Svetovne banke, ki je vlado opozorila, da naj ne gradi avtocest, saj ne more plačati posojil za dozdajšnje delo.

Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je pred dnevi dejal, da "v pravo gospodarsko krizo sploh še nismo prišli", s čimer se je kritično odzval na besede premierja Iva Sanaderja, ki je dejal, da je "izhod iz krize že na vidiku," pri čemer je dodal, da njegova trditev temelji na ocenah Mednarodnega denarnega sklada.

Pred kratkim je U. S. News objavil, da je Hrvaška med desetimi državami, ki so najbolj ogrožene zaradi svetovne gospodarske krize, kar je v Zagrebu dvignilo veliko prahu. Časnik je zapisal, da je Hrvaška prezadolžena in da njeno gospodarstvo temelji predvsem na turizmu, ki prinaša približno petino bruto domačega proizvoda. Ker pa se bo recesija letos precej čutila v žepih turistov, bo posledično prizadeta tudi Hrvaška, ki "s svojimi jadranskimi plažami privlači veliko obiskovalcev".

K. T.