Grabar-Kitarovićeva je med obiskom v Izraelu izrazila zaskrbljenost zaradi afere s prisluhi in dejala, da ne gre več samo za vprašanje Hrvaške in Slovenije ter njunih dvostranskih odnosov, temveč za vprašanje samih temeljev mednarodnega prava in arbitražnega postopka na splošno.

Glede današnjih odstopov slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik meni, da gre za priznanje verodostojnosti tistega, kar je bilo slišati v sredo in danes. "Vsekakor pa bo treba še naprej preverjati dejstva, hkrati pa pričakujem tudi odzive in ukrepe arbitražnega sodišča," je novinarjem v Jeruzalemu povedala Grabar-Kitarovićeva in dodala, da na Hrvaškem potrebujejo nacionalno soglasje o tem, kako bodo ravnali v prihodnje.

Pusićeva ne izključuje nobene možnosti
Po aferi s prisluhi Seklocu in Drenikovi je o posledicah dogovarjanja za arbitražni sporazum in mejo med Slovenijo in Hrvaško govorila tudi hrvaška vlada.

"Razmislili bomo o vseh možnostih, ena izmed njih je tudi odstop od celotnega arbitražnega sporazuma," je povedala hrvaška ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić.

Pusićeva, ki se je na dogodke na izredni tiskovni konferenci že odzvala v sredo, je dejala, da v Zagrebu potekajo posvetovanja hrvaške diplomacije in hrvaških pravnikov, saj dokazi, ki so se pojavili, kažejo na nespoštovanje in kršenje pravil in nevtralnosti arbitražnega sodišča ter da bo Hrvaška razmislila o vseh možnostih, tudi o odstopu od celotnega arbitražnega sporazuma.

"Obravnavamo vse možnosti in izide. Težava, ki jo imamo, ni povezana z arbitražnim sporazumom, ampak z dejstvi, ki govorijo o nespoštovanju pravil in pristranskosti arbitrov. Hrvaška vlada na tej podlagi obravnava vse možnosti, tudi to, da bi zapustila arbitražni postopek," je povedala Pusićeva.

Hrvaška stran naj ne bi vedela za pogovore
Izrazila je tudi presenečenje nad slovenskimi poskusi, da bi zgodbo predstavili kot vohunsko afero. Dejala je, da je pričakovala, da bodo v Sloveniji odločno zavrnili možnost, da bi se kaj takega sploh zgodilo. "Pomembno je samo, ali gre za resnico ali ne," je dejala. Dodala je, da zdaj ni čas za prenagljene odločitve.

Zanikala je tudi navedbe iz Slovenije, da naj bi hrvaška stran že dalj časa vedela za sporne pogovore med Sekolcem in Drenikovo ter tako zamudila 30-dnevni rok za pritožbo. Izpostavila je, da je za celotno zadevo izvedela iz sredinih časopisov in se s tako resnimi zadevami "ne bi igrala na takšen način".

Pusićeva je ob tem dodala še, da je hrvaška vlada na Evropsko komisijo poslala pismo, v katerem so opozorili na novonastale razmere v povezavi z arbitražo v Piranskem zalivu. Dejala je, da ne pričakuje, da bi Evropska komisija reševala primer, da so jih želeli samo obvestiti. Napovedala je tudi, da bodo o zadevi obvestili tudi arbitražno sodišče, kjer pa do zdaj zadeve še niso komentirali.

Josipović za mednarodno sodišče
Nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je kot poslanec socialdemokratov nasprotoval arbitražnemu sporazumu, je dejal, da je spor o meji s Slovenijo treba urediti na mednarodnem sodišču.

Josipović je kot predsednik stranke Napred Hrvaška - Progresivna zveza danes poudaril, da gre za pravni, politični in moralni škandal. Dodal je, da bosta vlada in sabor morala storiti vse, kar je mogoče v okvirih mednarodnega prava, da reševanje spora prestavita na katero izmed pristojnih mednarodnih sodišč, kot je Meddržavno sodišče v Haagu. Ob tem ne bi smeli poslabšati prijateljskih odnosov s Slovenijo, je dejal.

"Po tem, kar se je zgodilo, le redki lahko verjamejo, da bodo izidi arbitraže pravični in v skladu z mednarodnim pravom," je izjavil Josipović, ki ne izključuje niti razveljavitve arbitražnega sporazuma.

Spomnil je, da je bil leta 2009 eden redkih, ki so v saboru nasprotovali potrditvi arbitražnega sporazuma, ker je presodil, da je diskriminatoren in se nagiba k slovenskim stališčem. Pojasnil je, da se mu je že takrat zdelo, da je celoten postopek oblikovan, da bi zadovoljili slovenski ultimat pri zamrznitvi hrvaških pogajanj z Evropsko unijo.

Josipović ni želel ugibati, ali so posnetki pogovorov Sekolca in Drenikove rezultat dela hrvaške obveščevalne službe. Nova Josipovićeva stranka je zahtevala tudi izredno sejo sabora, na kateri bi sprejeli odločitve za zaščito vitalnih nacionalnih interesov.

HDZ zahteva razveljavitev sporazuma
Največja hrvaška opozicijska stranka HDZ je od vlade, sabora in predsednice države zahtevala, naj nemudoma in brezpogojno razveljavijo arbitražni sporazum. "Posegi slovenske strani so privedli do tega, da arbitražno sodišče ne more več sprejeti objektivne in pravno veljavne odločitve," pravijo.

Od premierja Milanovića so zahtevali, da se nujno sreča s predsedniki parlamentarnih strank, da bi uskladili prihodnje skupne dejavnosti za dosego soglasja o zaščiti nacionalnih interesov. Predsednik HDZ-ja Karamarko je že v sredo izjavil, da je treba ohraniti hrvaško ozemlje, ki ga nekateri nameravajo odvzeti s prevarami.