"Arbitražni sporazum nikakor ni predvidel možnosti manipulacije in vplivanja na sodnike, o kakršnih govori posnetek, ki smo ga lahko poslušali," je za MMC povedala Jadranka Kosor. Foto: Reuters
Borut Pahor in Jadranka Kosor
Pahor in Kosorjeva sta leta 2009 podpisala arbitražni sporazum. Tedanji slovenski premier je takrat dejal, da je to "fantastičen dan". Foto: Reuters
Prisluškovalna afera odmeva na Hrvaškem

Jadranka Kosor je bila hrvaška premierka, ki je s tedanjim slovenskim premierjem Borutom Pahorjem leta 2009 podpisala arbitražni sporazum. Takrat je bil to "fantastičen dan", po aferi, ki je izbruhnila v sredo, ko so hrvaški mediji objavili posnetke pogovorov med zdaj že nekdanjim slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in nekdanjo agentko Slovenije pri arbitražnem sodišču v Haagu Simono Drenik, pa je usoda arbitražnega sporazuma vprašljiva.

Jadranka Kosor, ki je trenutno poslanka v hrvaškem saboru, je prepričana, da sporazum ne obstaja več in da je sodišče izgubilo vsako kredibilnost, več pa si lahko preberete v spodnjem kratkem intervjuju.

Kako bo po vašem mnenju zdaj ravnala Hrvaška? Jernej Sekolec je že odstopil, bo Hrvaška zahtevala zamenjavo še kakšnega arbitra?
Po mojem mnenju je arbitražno sodišče izgubilo vsako kredibilnost, tako da arbitražni sporazum zaradi slovenskega vpliva na sodnike ne obstaja več. Hrvaška mora zato razmisliti, kako bi izstopila iz arbitraže.

Nekdanji zunanji minister Mate Granić je dejal, da gre za afero, podobno aferi Watergate, in da mora Hrvaška takoj zahtevati, da se odločanje o meji prenese na Meddržavno sodišče v Haagu. Se strinjate z njim?
O nadaljnjih postopkih bo morala odločiti hrvaška vlada.

Slovenski pravni strokovnjaki pravijo, da bo kljub aferi arbitražno sodišče, zdaj v drugačni sestavi, moralo delati naprej in da bo odločitev sodišča za obe strani kljub temu zavezujoča. Kako se bo po vašem mnenju na to odzvala Hrvaška?
Trenutna sestava sodišča je kompromitirana, kar dokazuje tudi avdioposnetek, saj sta uničena duh in vsebina arbitražnega sporazuma, ki od sodnikov zahteva, da so nepristranski in strokovni. Arbitražni sporazum nikakor ni predvidel možnosti manipulacije in vplivanja na sodnike, o kakršnih govori posnetek, ki smo ga lahko poslušali.

Ima arbitražno sodišče po vašem mnenju še pristojnost, da odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško?
Ne.

Kakšna bo po vašem mnenju prihodnost sporazuma in kaj se bo dogajalo z vprašanjem meje med Hrvaško in Slovenijo?
Sporazum smo podpisali v dobri veri, prepričani, da se bo po mirni poti, na arbitražnem sodišču in z najboljšimi sodniki, rešilo vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. Škandal, ki se je zgodil, vrača celotno vprašanje na začetek.

V sredini oddaji na HRT-ju ste omenjali tudi odgovornost Evropske komisije, ki je bila poleg, ko sta z Borutom Pahorjem podpisala dogovor o arbitražnem sporazumu. Iz Bruslja so v sredo že sporočili, da v zadevi nimajo pristojnosti. Kaj bi morali oni po vašem mnenju ukreniti?
Evropska komisija je bila porok podpisu sporazuma in je pomagala pri dogovarjanju glede arbitražnega sporazuma. Tudi v 2. členu arbitražnega sporazuma je zapisano, da bosta obe strani v roku 15 dni z vzajemnim dogovorom imenovali predsednika arbitražnega sodišča in dva člana, ki sta priznana strokovnjaka mednarodnega prava, s seznama, ki sta ga sestavila predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev. Iz tega sledi obveza Evropske komisije, da se v tem primeru odzove.

Brina Tomovič

Prisluškovalna afera odmeva na Hrvaškem