Zsolta Hernadija hrvaški protikorupcijski urad obtožuje, da je Sanaderju plačal deset milijonov evrov podkupnine in si s tem zagotovil odločitev hrvaške vlade o prepustitvi upravljavskih pravic v hrvaški energetski družbi Ina madžarskemu Molu, čeprav ta ni imel večinskega deleža v hrvaškem strateškem podjetju.

Sanader je bil lani nepravnomočno obsojen na deset let zapora zaradi korupcije v primerih avstrijske banke Hypo in Ina-Mol. Na sojenju so tudi predvajali posnetek nadzornih kamer, ki so posnele srečanje nekdanjega hrvaškega premierja in Hernadija v zasebnem prostoru v neki zagrebški restavraciji.

Ker se Hernadi ni odzval na povabila hrvaških preiskovalcev na zaslišanje za primer podkupovanja, je zagrebško sodišče prejšnji teden zanj določilo pripor.

Na Madžarskem so zavrnili izročitev Hernadija in to opravičili z zaščito nacionalnih interesov. V Budimpešti so sami preiskali okoliščine prevzema upravljavskih pravic v Ini in ugotovili, da ni osnove za začetek postopka proti prvemu možu Mola.

Mol: Hočejo nas prestrašiti
Za novo preiskavo proti Hernadiju so se na Hrvaškem odločili po vstopu v Evropsko unijo julija letos, saj so se s tem odprle nove možnosti, da bi na podlagi evropskega pripornega naloga zagotovili zaslišanje osumljenega madžarskega državljana.

Mol je sporočil, da Hrvaška z objavo tiralice in evropskega pripornega naloga proti Hernadiju krši zakonodajo EU-ja. Napovedali so, da se bodo proti hrvaškim zahtevam borili z vsemi zakonitimi sredstvi.

"Preverjamo, ali so postopki, ki so povezani z zahtevami proti Molu v skladu z mednarodnopravno prakso. Po našem mnenju niso," so zapisali v Molu v sporočilu za javnost in še poudarili, da predstavljajo obtožbe proti Hernadiju namero, da bi prestrašili podjetje in njenega predsednika uprave.

Hrvaška vlada in Mol sta prejšnji teden začela pogajanja o spremembi delničarske pogodbe v Ini. Mol ima dobrih 49 odstotkov delnic Ine, hrvaška vlada pa slabih 45 odstotkov.