Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo je sredi julija spremenilo pravilnik o inšpekcijskem nadzoru skladnosti sadja in zelenjave s tržnimi standardi. Povišali so nadomestilo za vsak posamezni inšpekcijski nadzor skladnosti sadja in zelenjave s tržnimi standardi pri uvozu iz tretjih držav z 90 na 2.000 kun (z 12,1 evra na 270 evrov). V Zagrebu so pojasnili, da je pravilnik usklajen z zakonodajo EU-ja.

Države, na katere pa spremembe vplivajo, pa so drugačnega mnenja. Hrvaški očitajo nesorazmerne zaščitne ukrepe za domače kmetijske proizvajalce. Srbija, ki je Hrvaški in Evropski komisiji prejšnji teden poslala tudi diplomatsko noto, je hrvaško potezo takrat označila za kršitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju.

Poziv k odpravi "diskriminacije"
Ministri so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug v Sarajevu pozvali Hrvaško k nujni odpravi "diskriminatornih odlokov". Menijo, da mora cena inšpekcijskega nadzora ustrezati stroškom dejanskega postopka, hkrati pa mora biti usklajena s povprečnimi cenami v državah v regiji in EU-ju.

Zahtevajo čimprejšnji sestanek s pristojnim hrvaškim ministrom, in to do konca tedna, ker se želijo izogniti najslabšemu scenariju, ko bi sprožili verigo ukrepov in protiukrepov. Ob tem so Evropsko komisijo pozvali, naj se vključi v reševanje težave.

Črna gora in Makedonija bosta kot članici Svetovne trgovinske organizacije sprožili "ustrezne mehanizme" v odgovor Hrvaški, do razrešitve zapleta pa naj bi vse države sprejele konkretne ukrepe za zaščito lastnih gospodarskih interesov.

Srbija vztraja pri protiukrepih
Srbski minister za trgovino Rasim Ljaljić je dejal, da bo Beograd vztrajal pri protiukrepih, dokler Zagreb ne odpravi spornega ukrepa. Poudaril je, da srbski ukrepi ne bodo prizadeli samo hrvaških izvoznikov sadja in zelenjave, temveč tudi izvoznike mlečnih in mesnih proizvodov, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Srbska carinska uprava UCS je sporočila, da je že okrepila nadzor nad blagom rastlinskega in živalskega izvora iz Hrvaške. Med ukrepi je jemanje vzorcev iz vsakega tovora in natančna analiza vsakega vzorca, ne več s selektivno metodo, kot je bila praksa doslej. Blago je nato pod carinskim nadzorom, dokler ne dobijo mnenja fitosanitarne in veterinarske inšpekcije. Šele ko inšpekcija ministrstva za kmetijstvo poda pozitivno mnenje, je lahko blago ocarinjeno in lahko gre v prosto prodajo, je poročala Hina.

Zagreb vabi na pogovor
S hrvaškega ministrstva za kmetijstvo so medtem sporočili, da se je minister Tomislav Tolušić pogovarjal s kolegi iz sosednjih držav in jih prihodnji teden povabil na pogovor na Hrvaško, da bi jim pojasnil zadevo in da bi rešili nesoglasja.

V Zagrebu ponavljajo, da so pravilnik spremenili, da bi bil nadzor nad sadjem in zelenjavo v skladu s standardi na trgu, cilj pa je zgolj boljša zaščita porabnikov. Poudarili so še, da pravilnik zadeva vse tretje države in da ga niso sprejeli, da bi diskriminirali blago iz sosednjih držav, poroča Hina.

Evropska komisija "proučuje razmere"
Iz Evropske komisije so sporočili, da so v stikih z vsemi prizadetimi državami ter da "proučujejo razmere in skladnost novih ukrepov z obveznostmi". Vse vpletene strani so pozvali, naj spoštujejo svoje obveznosti in preprečijo stopnjevanje spora. Neuradno pa so diplomatski viri v Evropski komisiji dejali, da si želijo, da se ta svojevrstna "trgovinska vojna" na Zahodnem Balkanu ustavi in da problem dogovorno rešijo države med seboj.

Bodo ceno plačali potrošniki?
Na Hrvaškem menijo, da je kmetijsko ministrstvo s poostrenim nadzorom poskusilo izboljšati položaj hrvaških kmetijskih proizvajalcev, ki niso konkurenčni uvoženim pridelkom, še posebej tistim iz držav jugovzhodne Evrope. Ekonomski strokovnjaki opozarjajo, da bodo na koncu krajšo potegnili kupci, ki bodo plačali dražje sadje in zelenjavo zaradi višjih cen inšpekcijskega nadzora.