Hrvaška se je dolgo upirala prestrukturiranju svojih zadolženih ladjedelnic, ki so življenjsko odvisne od državne pomoči, to pa je v nasprotju z jasnimi zahtevami Bruslja, ki zahteva, da Hrvaška ladjedelnice prestrukturira ali pa zapre.

Bruselj pričakuje, da mu bo Zagreb do 15. junija predložil načrt za prestrukturiranje, potem ko prvi načrt iz februarja lanskega leta ni zadovoljil zahtevanih kriterijev.

Država financira deset odstotkov ladje
Hrvaško ladjedelništvo je daleč od svetlih časov iz obdobja nekdanje Jugoslavije in po razpadu skupne države se je zaradi slabega upravljanja, zastarele tehnologije, velikega števila zaposlenih, izgube velikega ruskega trga ter vojne znašlo v težavah, ki jih je reševala država z znatno in neposredno denarno pomočjo. Pri vsaki izdelavi ladje država namreč primakne deset odstotkov njene vrednosti.

Ladjedelništvo pomembno za Hrvaško
Svetovno ladjedelništvo je pod skoraj popolnim nadzorom azijskih držav, ki obvladujejo kar 85 odstotkov trga, medtem ko delež Hrvaške znaša le odstotek in pol, a predstavlja 15 odstotkov izvoza države in zaposluje okoli 11.500 delavcev, ki jih zdaj seveda skrbi za svoja delovna mesta.

Premier Ivo Sanader je sicer zagotovil, da izgube delovnih mest ne bo in svoje trditve podkrepil z dejstvom, da imajo ladjedelnice trenutno naročila za 49 novih ladij v vrednosti 3,2 milijarde dolarjev.

Lani so hrvaške ladjedelnice izdelale 20 ladij v vrednosti 700 milijonov dolarjev, a hkrati pridelale 500 milijonov izgube, saj v pogodbah ni bilo klavzul, ki bi jih ščitile pred padanjem tečaja dolarja in naraščanjem cen za železo na svetovnem trgu.

Načrt še za zadnjo pomoč države
Vsaka izmed petih največjih hrvaških ladjedelnic je prejšnji mesec predstavila svoj načrt za prestrukturiranje, ki predvideva še zadnji sveženj državne pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov in sedem let časa za izvedbo strukturnih reform. Načrt mora odobriti državna komisija za varstvo konkurence in Evropska komisija, vendar pa je že naletel na kritike.

Generalani sekretar Zveze evropskih ladjedelnic Reinhard Lüken je zadovoljen, da se Hrvaška zaveda nujnosti prestrukturiranja ladjedelniškega sektorja, a se mu zdi skoraj nemogoče, da bi lahko vsaka ladjedelnica zase predstavila uspešen načrt za izhod iz krize.

Poljska za zgled Hrvaški
Tudi mnogi na Hrvaškem ostajajo realni in ne pričakujejo, da bo Hrvaška lahko pri življenju obdržala vse ladjedelnice. "Nobena članica EU-ja se ni izognila prestrukturiranju ali zaprtju ladjedelnic. Za Hrvaško je bolje, da preneha sanjati in začne razmišljati, kako bi imela eno dobičkonosno ladjedelnico, namesto petih, ki prinašajo izgubo," je prejšnji mesec zapisal časopis Večernji list.

Za zgled si lahko Hrvaška vzame Poljsko, ki je morala z vstopom v EU pod pritiski Bruslja privoliti v prestrukturiranje treh še obstoječih ladjedelnic. V nasprotem primeru bi morala Poljska vrniti 1,3 milijarde evrov, ki jih je kot pomoč dobila od Bruslja v zadnjih treh letih od vstopa v EU.

G. V.