Poleg Rončevića se je na zatožni klopi znašel tudi njegov nekdanji pomočnik Ivo Bačić, oba pa obtožnica bremeni zlorabe položaja in oškodovanja državnega premoženja. Rončević je bil namreč minister, ko je Hrvaška konec leta 2004 z neposredno pogodbo kupila 39 vojaških tovornjakov znamke iveco. Sporna je bila predvsem razveljavitev javnega razpisa za nakup 76 vojaških vozil, na katerega je prispelo 23 ponudb.

Na sporen nakup vojaških vozil je prvi opozoril predsednik Stipe Mesić med predvolilno kampanjo leta 2005, a so v vladajoči Hrvaški demokratični skupnosti (HDZ) vseskozi zanikali očitke - tudi po tem, ko je državno tožilstvo leta 2007 začelo zbirati informacije o vojaškem nakupu.

Nakup dražjih vozil
Preiskava hrvaškega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je nato pokazala, da so bili vojaški tovornjaki, ki so bili ponujeni na javnem razpisu, cenejši in bolj kakovostni. Obtožnica Uskoka temelji na 390 dokumentih in navedbah 29 prič, med katerimi nekatere trdijo, da je Rončević osebno zahteval nakup dražjih tovornjakov. Za tako kaznivo dejanje hrvaška zakonodaja predvideva do deset let zapora.

Pred začetkom sojenja so na hrvaškem obrambnem ministrstvu zatrjevali, da cenejši tovornjaki niso imeli določenih tehničnih značilnosti, kot jih zahteva uporaba v okviru hrvaške vojske. Rončević in Bačić vseskozi zanikata nepravilnosti pri nakupu, odvetniki Rončevića pa trdijo, da gre za politični pregon nekdanjega ministra, ki so ga s položaja odstavili leta 2008 po odmevnem umoru Ivane Hodak.

Zdaj gre zares
Rončević je prvi visoki vladni uslužbenec, ki se mora braniti pred obtožbami o korupciji, ki je pereča težava kandidatke za članstvo v Evropski uniji. "Podobno kot Romunija smo tudi mi resen boj proti korupciji začeli v zadnjih fazah pogajanj z EU-jem," je sojenje komentiral znani hrvaški politični analitik Davor Gjenero, ki dodaja, da zdaj hrvaška protikorupcijska kampanja postaja resna.