Za razpustitev sabora je glasovalo 137 poslancev, dva sta bila proti, en vzdržan. V osmem sklicu sabora, ki bo zapisan kot tisti z najkrajšim mandatom, je 151 poslancev. V kratki razpravi je sodelovalo le nekaj poslancev, večinoma tistih, ki ne morejo računati, da bodo zagotovo prišli v sabor na prihodnjih predčasnih parlamentarnih volitvah. Te bodo predvidoma 4. ali najpozneje 11. septembra.

Hrvaška bo letošnji dan državnosti 25. junija tako dočakala s parlamentom, ki se je samorazpustil, ter z vlado, ki opravlja tehnične posle.

Razpustitev sabora je prejšnji petek zahtevalo več kot 80 poslancev. Dan prej je 125 poslancev izglasovalo nezaupnico premierju Tihomirju Oreškoviću. Z odpoklicem premierja je padla tudi hrvaška vlada, ki je bila oblikovana januarja. Hrvaška ustava določa, da mora predsednik države razpisati predčasne parlamentarne volitve najmanj 30 in največ 60 dni od dneva razpustitve sabora. Z razpustitvijo sabora 15. julija se bodo izognili volitvam v času glavne turistične sezone.

Predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović je po petkovih posvetovanjih s predstavniki parlamentarnih strank potrdila, da večina strank predlaga volitve v prvi polovici septembra. Povedala je, da bo pri odločitvi o datumu volitev upoštevala tudi mnenje več kot dveh tretjin hrvaških državljanov, ki so v javnomnenjskih raziskavah ocenili, da so čimprejšnje predčasne parlamentarne volitve najboljša rešitev za izhod iz politične krize v državi. Predčasne volitve so tudi posledica nepremostljivih sporov v vrhu desnosredinske hrvaške vlade, ki od prejšnjega četrtka opravlja tekoče posle.

Milanović pričakuje zmago SDP-ja
Predsednik SDP-ja Zoran Milanović je po današnji odločitvi poudaril, da so socialdemokrati predlagali razpustitev parlamenta z današnjim dnem, kar bi lahko omogočalo predčasne volitve že 24. julija. Milanović upa, da bodo predčasne volitve 4. septembra, na volitvah pa pričakuje zanesljivo zmago bodoče "široke ljudske progresivne koalicije" na čelu s SDP-jem. Poudaril je, da je SDP stranka levice z elementi leve sredine, a da na Hrvaškem ni relevantne politične stranke, ki bi bila bolj levo od socialdemokratov.

Karamarko se izogiba seji predsedstva
Medtem pa vre v HDZ-ju, ki je za 18. uro napovedal sejo predsedstva, na kateri naj bi odločali tudi o usodi predsednika stranke Tomislava Karamarka. A Karamarko je sejo, na kateri so pričakovali njegov odstop s predsedniškega položaja, saj so vse bolj nezadovoljni zaradi načina, kako je v zadnjem času vodil stranko, odpovedal.

Da pričakujejo Karamarkov odstop, je za N1 potrdil tudi starosta HDZ-ja Vladimir Šeks, ki je ocenil, da je Karamarko najbolj odgovoren za to, da je HDZ izgubila oblast. Karamarko je sprejel napačno odločitev, ko je pričakoval, da bodo preoblikovali parlamentarno večino, so za Novi list potrdili neimenovani viri iz HDZ-ja. Neuradno naj bi Karamarku do torka opoldne dali čas, da odstopi. V nasprotnem bo sledil pritisk iz različnih organizacij HDZ, ki bodo zahtevale njegov umik s položaja predsednika stranke.

Karamarko je sicer prejšnji teden odstopil s položaja prvega podpredsednika vlade. Pred tem je komisija za določanje navzkrižja interesov ocenila, da je bil v konfliktu interesov zaradi osebnih in družinsko-poslovnih povezav z glavnim svetovalcem madžarskega Mola na Hrvaškem, ter si je javno prizadeval, da se hrvaška vlada umakne iz arbitraže, ki jo je sprožila proti Molu zaradi upravljavskih pravic v Ini.