Medtem ko na Hrvaškem praznujejo 12. obletnico operacije Nevihta, se hrvaški Srbi spominjajo odhoda iz samooklicane Republike srbske krajina. Tisti hrvaški Srbi, ki so se vrnili na svoje domove, zahtevajo izenačitev pravic s hrvaškim prebivalstvom, nad čemer Hrvaška ni najbolj navdušena, a bo vseeno morala izpolniti njihove zahteve, saj to od nje zahteva mednarodna skupnost.

Srbski premier Vojislav Koštunica je ob tem dejal, da Srbi ne bodo nikoli pozabili strašnih prizorov etničnega čiščenja. "Najdaljša kolona pregnanih, ki jo je Evropa videla po koncu 2. svetovne vojne, bo za vedno pričala o porazu tistih, ki so ta zločin zagrešili, in tistih, ki so zanj odgovorni," je v izjavi dejal Koštunica. Spominske slovesnosti so potekale tudi v Republiki srbski v BiH-u, kjer je predsednik Milan Jelić dejal, da mora ta dan v spominu ostati kot opomin ter da morajo vsi tisti, ki so zločine ukazovali in izvajali, za to odgovarjati.

"Mati vseh bitk"
V operaciji Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta leta 1995, so hrvaške vojaške in policijske sile izpod srbskega nadzora osvobodile večji del Republike srbske krajine oz. skoraj 20 odstotkov hrvaškega ozemlja in od tam pregnale med 100.000 in 250.000 Srbov, medtem ko jih je bilo več kot 2.500 ubitih. Hrvati 5. avgusta, ko je bil osvobojen Knin, praznujejo dan zmage in domovinske zahvalnosti.

Na uspešno hrvaško operacijo, ki jo Hrvati imenujejo kar mati vseh bitk, je kasneje zaradi vojnih zločinov padla senca in pred haaškim sodiščem se morajo zdaj zagovarjati trije hrvaški generali - Ante Gotovina, Ivan Čermak in Mladen Markač, ki morajo dokazati, da cilj operacije ni bil izgon Srbov.

C. R.