Stier je Slovenijo izbral za drugi samostojni uradni obisk. Izbor ni naključen, saj se nova hrvaška vlada zaveda, da so dobrososedski odnosi nujnost. Zunanji minister je ta teden najprej obiskal Budimpešto, zdaj pa je prišel v Ljubljano. Kot iz Zagreba poroča Tanja Borčić Bernard, se Hrvaška pripravlja na morebiten nov val prebežnikov z Bližnjega vzhoda, zato se zaveda, da potrebuje dogovor in dobre odnose s sosedami. Uradno stališče Hrvaške je, da morajo države na tako imenovani balkanski poti sodelovati pri preprečevanju nezakonitih migracij.

"Meje ne morejo določati neki zemljevidi"
Odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško tudi po prvem srečanju zunanjih ministrov obeh držav ostajajo odprta. Stier je dejal, da je arbitražni proces, ki naj bi določil mejo, preteklost, v luči hrvaških not glede žične ograje na meji pa je nakazal, da je meja zanj očitno na mejah katastrskih občin.

Na skupni novinarski konferenci po srečanju v Ljubljani je Stier protestiral zaradi žične ograje na meji pri Čabranki in dejal, da je Slovenija žico nesporno postavila na hrvaškem ozemlju, kar da dokazujejo tudi zemljevidi — in to slovenske geodetske uprave, ne hrvaške. Erjavec mu je odgovoril, da meja med državama še ni določena in da jo bo določila arbitraža, za katero sta se z mednarodnim sporazumom dogovorili Slovenija in Hrvaška. "Ne morejo pa je določati neki zemljevidi," je dejal Erjavec.

Obujena bo stalna mešana komisija
Zunanji minister v vladi Andreja Plenkovića mu je odgovoril, da je "jasno, da je arbitraža passé", in da prej ko se to dojame, bolje bo za vse. Državi bi se morali zdaj o meji dogovoriti v dvostranskih pogovorih, je dejal. Erjavec je poudaril, da namen "tehničnih preprek na meji" ni oviranje gibanja lokalnih prebivalcev, ampak predvsem preprečevanje nezakonitih prehodov meje.

Sicer pa sta se ministra dogovorila, da bosta državi za reševanje določenih problemov na meji obudili stalno mešano komisijo po sporazumu o obmejnem sodelovanju (Sops). Tako naj bi rešili dva primera, ko je žična ograja zaprla dva prehoda, ki ju uporabljajo lokalni prebivalci.

Hrvaška diplomacija v skladu z evropsko dediščino
Stiera bo sprejel tudi predsednik Borut Pahor, srečal pa se bo še s predstavniki hrvaške skupnosti v Sloveniji in imel na filozofski fakulteti predavanje z naslovom Hrvaška — perspektive in izzivi. Od novega hrvaškega zunanjega ministra ne gre pričakovati nacionalističnih izjav, kot tudi ne večjih sprememb v uradnih stališčih Hrvaške glede varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke ali pa meje med državama. Hrvaška diplomacija pod njegovim vodstvom ne bo storila ničesar, kar bi bilo v nasprotju z evropsko dediščino. Lahko pričakujemo, da bo odprta vprašanja skušal reševati tiše.