Džang je vodil Kitajsko od junija 1989 do novembra 2002. Foto: EPA
Džang je vodil Kitajsko od junija 1989 do novembra 2002. Foto: EPA
Kitajska
Sun Jat Sen velja za ustanovitelja moderne Kitajske. Foto: EPA

Televizijska postaja iz Hongkonga je julija poročala, da je 85-letni Džang umrl, kar so kitajski državni mediji zanikali. Džang, ki naj bi tudi po koncu predsedniškega mandata ohranil precejšen politični vpliv, je bil med televizijskim prenosom videti krhek, a se je veselo pogovarjal s svojim naslednikom Hu Džintaom.

Hu je pozval k združitvi Kitajske in Tajvana ter zavrnil kakršno koli možnost tajvanske neodvisnosti. Na slovesnosti v Veliki palači ljudstva v Pekingu je kitajski predsednik poudaril, da "ponovna združitev z mirnimi sredstvi najbolj ustreza interesom kitajskega naroda, vključno s tajvanskimi rojaki".

Revolucija končala dvatisočletni imperializem
S slovesnostjo na Kitajskem zaznamujejo začetek oboroženega upora (Šinhaj) proti dinastiji Čing, ki ga je vodil oče moderne Kitajske Sun Jat Sen. Upor je vodil k strmoglavljenju cesarja Pujidža ter h koncu dvatisočletne imperialne zgodovine in tuje nadvlade nad Kitajsko.

Po revoluciji je bila ustanovljena Republika Kitajska, ki je na območju današnje Kitajske trajala do leta 1949, ko so oblast prevzeli komunisti. Privrženci republike so se odselili v Tajvan, ki se uradno imenuje Republika Kitajska.

Izboljšanje odnosov po letu 2008
Odnosi med stranema so se od leta 2008, ko je na položaj predsednika Tajvana prišel Kitajski naklonjen Ma Jing Džeov, izboljšali. Kitajska, ki postaja dom vse večjemu številu Tajvancev, je najpomembnejši trgovinski partner Tajvana, Tajpej pa največ investira prav na Kitajskem.

Številni Tajvanci pa se še vedno bojijo naraščajoče vojaške moči Kitajske, ki se ni nikoli odpovedala cilju ponovnega zavzetja otoka. Tudi z vojaško silo, če bi bilo to potrebno.