Na pisani slovesnosti pred Belo hišo so Hu Džintaa sprejeli z najvišjimi vojaškimi častmi, dobrodošlico pa je s kričanjem med njegovim govorom zmotila le kitajska protestnica in privrženka na Kitajskem prepovedanega gibanja Falun gong, ki pa so jo varnostniki takoj odstranili. Kitajskega predsednika so v Washingtonu pričakali številni protestniki iz vrst privržencev gibanja Falun gong, borcev za svobodo Tibeta in podpornikov neodvisnosti Tajvana.

Glavne teme pogovorov med predsednikoma so bile trgovina med državama, človekove pravice na Kitajskem in kitajski vpliv na Severno Korejo, dotaknila pa sta se tudi problema iranskega jedrskega vprašanja. Bush je Hu Džintauu glede Tajvana zagotovil, da podpira enotno Kitajsko, vse strani pa je pozval, naj se vzdržijo stopnjevanja napetosti.

Največ govorila o trgovini
V ospredju pogovorov o dvostranskih odnosih med državama je bil predvsem visok ameriški primanjkljaj v trgovinski izmenjavi, ki že presega 200 milijard dolarjev, in umetno podcenjena kitajska valuta juan, s katerim Kitajska spodbuja izvoz. ZDA si želijo višjo vrednost juana, da bi ameriška podjetja tako lažje konkurirala na kitajskem trgu.

Hu je obljubil, da bodo juan naredili fleksibilnejši in liberalizirali menjalni tečaj, vendar pa ni povedal, kdaj naj bi se to zgodilo. Opozoril je, da je Kitajska že začela reformo svoje politike do juana. Po mnenju Huja bi lahko ZDA zmanjšale trgovinski primanjkljaj tudi s sprostitvijo prepovedi prodaje visokih tehnoloških izdelkov Kitajski.

Diplomacija za reševanje jedrskih sporov
Glede šeststranskih pogovorov o severnokorejskem jedrskem programu je Hu Džintao dejal, da so se pojavile težave, zato je vse vpletene pozval, da pokažejo fleksibilnost. Bush je Kitajsko prosil, da uporabi svoj vpliv in Severno Korejo prepriča o opustitvi jedrskega orožja.

Hu Džintao je zagotovil, da se bo Kitajska trudila pomagati pri razrešitvi jedrskega spora s Severno Korejo in z Iranom, pri katerem se je zavzel za diplomatsko rešitev. To zagovarja tudi Bush, ki pa ni hotel izključiti možnosti uporabe vojaške sile.

Primer trgovinske menjave ZDA - Kitajska
Priljubljena igrača deklic, barbika, stane na policah ameriških trgovin 9,99 dolarja. Na Kitajskem njena proizvodnja stane en dolar, trgovska cena za prodajo v ZDA pa dva dolarja.

Izračun pokaže, da mora Kitajska za nakup boeinga 737 izdelati med 40 in 50 milijonov barbik, ugotavlja kitajski tisk. Pri tem lutka sploh ni čistokrven kitajski izdelek, temveč otrok globalizacije, saj material prihaja z Bližnjega vzhoda, predelava je v Tajvanu, umetni lasje so z Japonske, embalaža pa iz ZDA.

Hu tudi po nakupih
Hu Džintao na obisk v ZDA ni prišel praznih rok. Med obiskom tovarne Boeing je napovedal, da bo Kitajska v prihodnjih 15 letih kupila okoli 2.000 letal, in pohvalil medsebojno koristnost tovrstnih poslov. Državi bosta krepili vezi tudi v informatiki in energetiki.