Britanci so, kot kaže, v veliki večini zadovoljni z volilnim sistemom, ki ga imajo. Foto: EPA
Britanci so, kot kaže, v veliki večini zadovoljni z volilnim sistemom, ki ga imajo. Foto: EPA
David Cameron in Nick Clegg
Cameron in Clegg sta razičnih mnenj o volilnem sistemu, a kljub temu ostajata trdna partnerja, trdi britanski premier Cameron. Foto: EPA
Alex Salmond
Prvi minister Alex Salmond je napovedal referendum o neodvisnosti Škotske. Foto: Reuters

Zavrnitev t. i. alternativnega sistema na četrtkovem referendumu je nov udarec za liberalne demokrate namestnika britanskega premierja Nicka Clegga, ki so doživeli hud poraz na lokalnih volitvah v Angliji. Proti spremembi volilnega sistema, največji po letu 1928, ko so ženske v Veliki Britaniji dobile volilno pravico, je glede na delne izide glasovalo okoli 70 odstotkov volivcev. Večina Britancev je tako izrekla podporo dozdajšnjemu večinskemu volilnemu sistemu, v skladu s katerim je v določeni volilni enoti izvoljen kandidat, ki prejme večino glasov.

Pri alternativnem sistemu šteje preferenčni glas
Večina volivcev je zavrnila t. i. alternativni sistem, pri katerem volivci kandidate razvrstijo po želenem vrstnem redu (preferenčni glas); če noben kandidat ne dobi za izvolitev potrebnih vsaj 50 odstotkov glasov, tisti z najmanj glasovi izpade, glasove tistih volivcev, ki so na prvo mesto postavili izpadlega kandidata, pa dobijo tisti, ki so jih volivci na glasovnici postavili na drugo mesto. Proces se nadaljuje z razdeljevanjem tretjih, četrtih ali nižjih preferenčnih glasov, dokler eden izmed kandidatov ne doseže 50-odstotnega praga.

Referendum eden osrednjih ciljev liberalcev
Za ohranitev zdajšnjega volilnega sistema so najbolj zavzemajo vladajoči konservativci s premierjem Davidom Cameronom na čelu. Med prednostmi sistema "first-past-the-post" (prvi mimo ciljne črte) so izpostavljali preprostost, pravičnost in učinkovitost tega sistema, ki omogoča tudi oblikovanje stabilne vlade. Referendum o novem volilnem sistemu je bil eden osrednjih ciljev liberalnih demokratov, ki so se za spremembo zavzemali že več let, z referendumom pa so pogojevali svoj vstop v koalicijo s konservativci po parlamentarnih volitvah maja lani.

Največ pridobili laburisti
Liberalni demokrati so na lokalnih volitvah v Angliji v četrtek dobili 15 odstotkov glasov, kar je njihov najslabši rezultat od 80. let prejšnjega stoletja, kar pomeni, da so izgubili skoraj polovico sedežev v mestnih svetih in nadzor nad večjimi mesti na severu Anglije, vključno s Sheffieldom, ki ga Clegg zastopa v parlamentu. Konservativci premiera Camerona niso utrpeli izgub, precej pa so pridobili laburisti.

Volivci kaznovali liberalce
Za boleč poraz je Clegg okrivil stroge varčevalne ukrepe, ki jih je za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja predvidela vlada. "Dobili smo hud udarec," je priznal in dodal, da bodo "podvojili" svoja prizadevanja in prepričali volivce o pomembnosti svoje vloge znotraj vlade. Analitiki menijo, da so angleški volivci kaznovali liberalne demokrate, ker v enem letu sodelovanja v vladajoči koaliciji s konservativci niso zadostno branili svojih stališč.

Cameron je napovedal, da bodo kljub "različnim pogledom" in ostri bitki med strankama v kampanji pred referendumom, konservativci in liberalni demokrati še naprej skupaj delali v nacionalnem interesu ter odslužili poln petletni mandat.

V štirih letih referendum o nedvisnosti Škotske
Škotska nacionalna stranka (SNP), ki že štiri leta vodi manjšinsko vlado na Škotskem, si je na četrtkovih volitvah v regionalni parlament prvič do zdaj v parlamentu v Edinburgu zagotovila večino in s tem Škotsko približala referendumu o neodvisnosti. Predsednik stranke in škotski prvi minister Alex Salmond je obljubil, da bo v štirih letih izpeljal referendum o neodvisnosti Škotske. SNP je največ glasov pobrala nekoč vladajočim laburistom in si v regionalnem parlamentu, holyroodu, kot prva stranka od njegove ustanovitve leta 1999 zagotovila večino z 69 sedeži od 129. Laburisti so osvojili 37 sedežev, konservativci pa 15.

Zmaga laburistov v Walesu
Narodno skupščino so v četrtek volili tudi na Severnem Irskem in v Walesu, kjer so laburisti le za las zgrešili večino v skupščini. Na volitvah so si po dokončnih izidih zagotovili 30 od 60 sedežev in bodo tako za oblikovanje vlade morali ponovno poiskati koalicijskega partnerja. Do zdaj je bila to nacionalna stranka Plaid Cymru, ki je sicer osvojila 11 sedežev, konservativci 14, liberalni demokrati pa pet in so prav tako možen koalicijski partner laburistom.

Izidi glasovanja na Severnem Irskem naj bi bili znani v soboto. Prvi podatki kažejo močno podporo dvema prevladujočima strankama, protestantski Demokratski unionistični stranki (DUP) in katoliški stranki Sinn Fein.